Po pregledu nam dostopnega gradiva se strinjamo z vami, da v slovenščini zaenkrat še nimamo ustaljenega termina za pojem, ki ga v angleščini označuje termin pushbacks. Kot navajate v vprašanju, gre za državne ukrepe nezakonitega prisilnega vračanja tujcev čez mejo, ponavadi takoj po njihovem neregularnem vstopu. Iščemo torej poimenovanje tega ravnanja.

Raba citatnega angleškega termina je moteča, zato je vsekakor smiselno uvesti slovenski termin, ki bo sprejemljiv tako za stroko kot tudi za splošno javnost. Množica izrazov, ki se trenutno uporablja, gotovo ne pripomore k jasnejši komunikaciji. Ker ne gre za uveljavljen pravni pojem, bi odsvetovali uporabo že obstoječih pravnih terminov, kot je npr. izgon. V Pravnem terminološkem slovarju namreč najdemo termin izgon tujca, ki pa označuje drug pojem – definiran je kot 'sankcija prisilne odstranitve iz države, ki jo sme sodišče izreči tujcu zaradi izvršitve prekrška ali kaznivega dejanja'.

Kot slovenski ustreznik za pushbacks smo našli tudi prisilno vračanje, ki pa lahko označuje drug pojem – v Glosarju migracij ima angleški termin forced return slovenski ustreznik prisilno vračanje in definicijo 'obvezna vrnitev posameznika v izvorno državo, tranzitno državo ali tretjo državo na podlagi upravnega ali sodnega akta'. V tem slovarju najdemo še druge vrste vrnitev, npr. prostovoljno vrnitev, ki označuje 'vrnitev s pomočjo ali samostojna vrnitev v izvorno, tranzitno ali tretjo državo, ki temelji na svobodni volji tistega, ki se vrača'.  

V strokovnih besedilih (npr. v članku J. Zorn Nasilne meje, varnostnizacija in kriminalizacija solidarnosti v reviji Socialno delo 60/2 2021, str. 167–180) smo kot slovenski ustreznik za angleški termin pushbacks našli tudi policijsko potiskanje. Potiskanje se nam ne zdi najbolj primerno jedro termina, saj predpostavlja fizični stik (prim. 2. pomen glagola potiskati v SSKJ2 's sunki (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje'). Čeprav obravnavana sporna praksa lahko vsebuje tudi fizično nasilje, to ni njena določevalna značilnost. Gotovo gre za uporabo moči, ki pa ne vsebuje nujno tudi uporabe fizičnega nasilja.

V besedilih, ki se ukvarjajo s to tematiko, smo kot ustreznik za pushbacks nekajkrat našli tudi prisilno zavračanje, gl. npr. prispevek na MMC RTV SLO Amnesty International Slovenije, PIC: Prosilce za azil prisilno zavračajo (9. 7. 2018). Jedro besedne zveze, torej zavračanje, je z vidika vsebine pojma ustrezno (gl. npr. 2. pomen glagola zavračati v SSKJ2 'delati, da kdo ne more iti, priti tja, kamor namerava'). Prav tako glede na vsebino pojma jedro ustrezno določa pridevnik prisilen. Glagol prisiliti ima v SSKJ2 pomen 's silo, pritiskom narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi'. Prisilno zavračanje bi torej po našem mnenju lahko ustrezno označevalo obravnavani pojem.

Prisilno zavračanje je ustreznik za angleški termin pushbacks, torej za tovrstno prakso na splošno, za posamezni primer pa se lahko uporabi prisilna zavrnitev (ang. pushback). Prav tako je mogoča raba v glagolski obliki, torej prisilno zavračati (ang. to push back). Če bi želeli biti še bolj natančni, bi lahko besedni zvezi prisilno zavračanje dodali še določilo na desni strani, torej prisilno zavračanje tujcev ali prisilno zavračanje migrantov, a menimo, da je dovolj povedno že prisilno zavračanje. Pomembno načelo pri presoji ustreznosti terminov je namreč tudi gospodarnost, kar pomeni, da ima več možnosti za uveljavitev krajši termin. Termin je oznaka pojma, zato iz samega termina praviloma ni mogoče sklepati na (celotno) vsebino pojma. Če bi želeli natančne in popolnoma razumljive termine, bi namesto poimenovanj morali uporabljati celotne definicije, to pa bi dejansko onemogočilo učinkovito sporazumevanje.    

Zanimalo vas je tudi, kako poteka proces izbire in uveljavitve posameznega termina. V terminologiji poznamo institut terminološkega dogovora, ki je lahko impliciten ali ekspliciten. Implicitni terminološki dogovor predvideva, da se bo v rabi sčasoma ustalil en termin, ostali sinonimi pa bodo izginili oz. se bodo uporabljali bistveno redkeje. V vašem primeru pa bi prišel v poštev eksplicitni terminološki dogovor, kar pomeni, da se skupina strokovnjakov (oz. drugih zainteresiranih posameznikov ali skupin) dogovori, da bodo med več obstoječimi termini izbrali najprimernejšega in ga potem tudi dosledno uporabljali. Konkretno lahko skličete sestanek o tej temi in poskušate doseči dogovor.

Če povzamemo, kot slovenski ustreznik za angleški termin pushbacks vam svetujemo prisilno zavračanje, predlagamo pa, da se glede tega opredelijo tudi ostali strokovnjaki, ki ta termin uporabljajo.

-------

Dodatek, 23. 3. 2023

Strokovnjaki, ki so nam zastavili terminološko vprašanje, so nam sporočili, da so se po posvetu z drugimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem področjem, odločili, da bodo za obravnavani pojem v prihodnje uporabljali termin nezakonito zavračanje. Odločitev utemeljujejo s tem, da ta pojem od drugih oblastnih ukrepov, ki so prav tako usmerjeni v odstranitev tujcev z ozemlja države, bolj kot njegova prisilnost ločuje njegova nezakonitost. Vračanje tujcev v izvorno ali tretjo državo lahko pristojni organ namreč proti njihovi volji (tj. prisilno) izvede povsem zakonito, če to stori skladno s predpisi, vključno s spoštovanjem njihovih postopkovnih in materialnih pravic. Ker gre pri pojmu, ki ga v angleščini označuje pushback, za dejanja, ki predstavljajo kršitev prava, menijo, da to njihovo značilnost najustrezneje opredeljuje pridevnik nezakoniti. Poleg tega se jim pri predlogu prisilno zavračanje zdi moteča podobnost s terminom prisilno vračanje, na katerega smo sicer opozorili tudi v odgovoru na terminološko vprašanje.

V opisu pojma je bilo sicer navedeno, da gre za nezakonito prisilno vračanje tujcev čez mejo, zato smo predlagali rešitev, ki je bila že nekajkrat uporabljena in izpostavlja element prisile. Če pojem bolj natančno oz. nedvoumno določa nezakonitost, se z novim predlogom nezakonito zavračanje strinjamo.