Strinjamo se, da besedni zvezi pridelava vina in pridelava piva ne poimenujeta natančno kemijskega procesa in da na prvi pogled nista ustrezni, ker SSKJ2 pridelavo razlaga kot 'pridobitev pridelkov z gojenjem rastlin'. Vendar SSKJ2 navaja tudi (razširjeni) pomen 'pridobitev česa z gojenjem sploh' in tam tudi primer pridelava mleka, kar kaže na pomensko razširitev obravnavanega samostalnika tudi izven področja gojenja rastlin.

Besedilni korpusi in gradivo na spletu kažejo, da je termin pridelava vina relativno ustaljen, kar potrjujejo tudi strokovna besedila (prim. T. Štokelj Pridelava vina v dolijih, 2009, str. 1) in zakonodaja s tega področja (prim. Zakon o vinu). Pojavlja se tudi besedna zveza proizvodnja vina, a bistveno redkeje in le v primerih, ko gre za velike količine. Sklepamo, da je pri pridelavi vina zaradi močno ozaveščene povezave s kmetijstvom in pridelavo grozdja prišlo do metaforičnega pomenskega prenosa, po katerem se tudi za pretvorbo grozdnega soka v vino uporablja samostalnik pridelava, čeprav je njegov osnovni pomen drugačen. Ker je metaforični pomenski prenos povsem legitimen terminotvorni način za zapolnjevanje poimenovalnih vrzeli na določenem strokovnem področju in ker je obravnavana besedna zveza relativno ustaljena, kar je tudi pomemben kriterij v terminologiji, menimo, da ni razloga, da se termin pridelava vina ne bi uporabljal še naprej.

Glede pridelave piva pa je situacija nekoliko drugačna, saj besedilni korpusi in gradivo na spletu kažejo na relativno neustaljenost obravnavane besedne zveze. Pogosteje se pojavljata zvezi varjenje piva in proizvodnja piva. Očitno na področju pivovarstva povezava s pridelavo žit in hmelja ni tako očitna, da bi sprožila omenjeni pomenski prenos in se je za poimenovanje postopka kvasne fermentacije žit z dodatkom vode in hmelja za okus uveljavil termin varjenje piva in, kadar gre za večje obrate, proizvodnja piva. Ker je glagol variti v prvem pomenu v SSKJ2 razložen kot 'pripravljati kaj s kuhanjem česa', menimo, da je termin varjenje piva ustrezen. Kadar gre za velike pivovarske obrate, pa je ustrezna tudi besedna zveza proizvodnja piva.

Svetujemo torej uporabo terminov pridelava vina in varjenje piva. Če pa gre za velike obrate, sta sprejemljivi tudi besedni zvezi proizvodnja vina in proizvodnja piva, pri čemer je potrebno poudariti, da se proizvodnja pogosteje omenja v zvezi s pivom kot z vinom, kar je verjetno vsaj delno tudi posledica dejstva, da so pivovarski obrati pogosto veliki, industrijski, medtem ko je pomemben del vinarstva vezan na manjše pridelovalce, ki so hkrati vinogradniki in vinarji. V splošnem jeziku (izven strokovnih krogov) pa je raba manj določena in se za obravnavana procesa uporabljajo različna, tudi strokovno manj ustrezna poimenovanja, npr. pridelava piva. Tovrstna poimenovanja so torej sprejemljiva za splošni jezik, medtem ko jih za strokovna besedila odsvetujemo.