V času, ko se digitalne in informacijske tehnologije izpopolnjujejo, se vedno bolj kaže pomen nekaterih temeljnih pravic delavcev, ki jih pred razmahom teh tehnologij sploh ni bilo treba utemeljevati. Ena od njih je pravica, za katero se je v angleščini uveljavilo poimenovanje right to disconnect. Ta na področju delovnega prava označuje pravico delavca, da zunaj delovnega časa ne preverja službene elektronske pošte, službenih sporočil na pametnih napravah in družbenih omrežjih in ne odgovarja na klice.

V Kolektivni pogodbi časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti (čistopis 24. 3. 2000) je pravica do odklopa določena v 13. odstavku 17. člena (»V pogodbi o zaposlitvi mora biti natančno določen čas, v katerem mora biti delavec na razpolago delodajalcu po telefonu ali elektronski pošti, izven tega časa se delavec ni dolžan javljati ali odgovarjati delodajalcu (pravica do odklopa).«).

Odklop je v SSKJ2 razložen kot 1. glagolnik od odklopiti, ki pomeni 'z odstranitvijo povezovalne naprave ločiti od česa' in 2. 'odmakniti se od vsakdanjih misli, skrbi, dejavnosti z namenom telesne, duševne sprostitve'. Oba pomena kažeta na to, da se s prekinitvijo konkretne ali navidezne povezave omogoči počitek (tako napravi kot osebi), zato je odklop primerno poimenovanje. Sicer pa v terminologiji velja, da o vsebini pojma ne moremo sklepati na podlagi posameznih sestavin termina, ampak ga je treba obravnavati kot celoto. Tako recimo pravni termin pravica do molka ne pomeni, da ima nekdo pravico do tega, da molči – pojem, ki ga označuje, je po Pravnem terminološkem slovarju 'pravica domnevnega storilca kaznivega dejanja, da ni dolžan priznati krivde ali izpovedati zoper sebe ali zoper svoje bližnje'. Tako tudi pravica do odklopa ne pomeni, da ima nekdo pravico, da se odklopi kot električna naprava, ampak da zunaj delovnega časa ne preverja službene elektronske pošte, službenih sporočil na pametnih napravah itd.

Novembra 2020 je Gospodarska zbornica Slovenije organizirala Dan delodajalcev 2020 in objavila tudi Delodajalsko prakso (št. 1, letnik VI, november 2020), ki je bila posvečena prav delu na daljavo in pravici do odklopa. Termin pravica do odklopa pa se pojavlja tudi v blogu T. Jermana Psihologija dela v prispevku Pravica do odklopa – zabrisanost meje med delom in prostim časom, v diplomskem delu B. Topovšek Analiza zadovoljstva zaposlenih v proizvodnem podjetju (2016, str. 17), v magistrskem delu T. Barle Zadovoljstvo z delom - tajnice v odvetniških pisarnah (2017, str. 14), v poročilu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve EP (2. 9. 2020), ki ga je spodbudil povečan obseg dela na daljavo v času pandemije covid-19.

Pri iskanju najustreznejšega poimenovanja v slovenščini moramo upoštevati pojem, ki naj bi ga to poimenovanje označevalo, in z vidika vsebine pojma se nam pravica do prekinitve povezave zdi manj primerna rešitev, saj je preveč konkretna (pojem zajema tudi npr. pravico do tega, da se delavec zunaj delovnega časa ne oglasi na telefonski klic, povezan s službo).

Pojavlja se tudi termin pravica do izklopa, npr. v magistrskem delu K. Cvar Izzivi delovnega prava v dobi sodelovalnega gospodarstva (2019, str. 22), v članku L. Tičarja ​​​​​​​Delovno pravo v dobi informacijske tehnologije, v reviji Podjetje in delo (1. 10. 2016) vendar je precej redkejši v primerjavi s terminom pravica do odklopa.

Eno temeljnih načel v terminologiji je načelo ustaljenosti, zato je pomembno, da se v času uveljavljanja novega pojma stroka čimprej odloči za eno poimenovanje, ki ga potem čim dosledneje uporablja. Poimenovanje pravica do odklopa je najpogostejše in ustrezno poimenuje pojem, zato svetujemo, da za angleški termin right to disconnect uporabljate slovenski termin pravica do odklopa.