Za bolezen, ki je odkrita več mesecev ali let po postavitvi diagnoze ali celo zaključku zdravljenja prve bolezni, zlasti različnih vrst raka, se v slovenski znanstveni literaturi, kot ugotavljate, uporabljata obe poimenovanji, tako pozne posledice kot kasne posledice. Oba termina ustrezno označujeta pojem, vendar sinonimija v terminologiji ni zaželena in z rabo se navadno čez čas uveljavi eno poimenovanje.

Poimenovanje pozna posledica je že uporabljeno v Slovenskem medicinskem slovarju, in sicer v delu slovarskega sestavka debelika, kjer pri plevralna debelika najdemo definicijo 'zadebeljena plevra kot pozna posledica vnetja, predvsem specifičnega' in v delu slovarskega sestavka parkinsonizem, kjer je poencefalitični parkinsonizem definiran kot 'ki se pojavi kot pozna posledica epidemičnega encefalitisa'.

Isti slovar pa sekvele definira kot 'kasne posledice bolezni', pridevnik kasen pa preusmerja na pozen, pri čemer je treba poudariti, da pridevnik ni primarna terminološka besedna vrsta in ga zato vedno obravnavamo kot del večbesednega termina.

Na razmerje med pridevnikom pozen in kasen je vplival tudi Slovenski pravopis 2001. Pri iztočnici kasen je s kvalifikatorjem pešajoče in preusmeritvijo na pridevnik pozen spodbudilo rabo tega pridevnika tudi v zvezah.

Četudi sta z vidika primernosti ustrezna oba termina, pa je bolje izbrati enega, kot je npr. dosledno v doktorskem delu J. Gugić Kevo Pozne posledice zdravljenja bolnikov s seminomom testisa, (2016) pogosteje so pozne posledice rabljene tudi v učbeniku Onkologija (Onkološki inštitut Ljubljana 2018), saj je to tudi naslov enega od poglavij, vendar pa najdemo tudi kar nekaj pojavitev termina kasne posledice. Podobno neenotnost poimenovanj lahko opazujemo v drugih zaključnih delih, npr. v magistrskem delu Franca Kosa Dozimetrična primerjava različnih obsevalnih tehnik za zdravljenje Hodgkinovega limfoma v medpljučju (2017).

Jezik stroke ponavadi sčasoma izbere en termin kot prednostni, zato vam svetujemo, da za opisani pojem uporabljate pozne posledice.