Opis terminološkega problema:
Angleško besedo intelligence ponavadi res prevajamo z besedo inteligenca. Beseda pa ne označuje samo sposobnosti povezovanja, sklepanja, učenja, razumevanja, ampak se uporablja tudi v pomenu 'informacija, obvestilo, obveščanje'. Pri oglaševanju računovodskih programov se pogosto pojavlja besedna zveza poslovna inteligenca, ki pa ni lastnost odločevalcev, ampak zbirka oziroma prikaz podatkov kot pripomoček pri odločanju. Kaj svetujete?
Vprašanje poslano: 23. 6. 2017
Mnenje Oddelka za terminologijo:V okviru ekonomije in računalništva je za angleški termin business intelligence ustaljen termin poslovna inteligenca. Ta termin najdemo tudi v Islovarju, kjer ima definicijo 'nabor tehnologij, aplikacij in procesov za zbiranje, shranjevanje, analiziranje podatkov o poslovanju organizacije za podporo poslovnemu odločanju' in sinonim poslovno obveščanje. Prav tako poslovno inteligenco najdemo v iPROM slovarju, kjer je opredeljena tako: 'Niz strategij, procesov, aplikacij, podatkov, izdelkov, tehnologij in tehničnih arhitektur, ki se jih uporablja za podporo zbiranju, analizi, predstavitvi in širjenju poslovnih informacij. Tehnologije za poslovno inteligenco zagotavljajo zgodovinske, trenutne in napovedne poglede na poslovanje podjetja. Skupne funkcije tehnologij poslovne inteligence so poročanje, spletno analitično procesiranje, analiziranje, rudarjenje po podatkih, rudarjenje po procesih in druge. Te funkcije zmorejo upravljati z množicami podatkov, s čimer pomagajo identificirati, razvijati in ustvarjati nove strateške poslovne priložnosti.'
Poleg pogoste uporabe termina poslovna inteligenca v diplomskih, magistrskih in doktorskih delih (npr. diplomsko delo B. Lever Trendi na področju poslovne inteligence (2013) ali magistrsko delo L. Čop Poslovna inteligenca in avtentično vodenje) (2016) njegovo ustaljenost dokazuje tudi poimenovanje študijskega predmeta Poslovna inteligenca na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL in poimenovanje študijskega predmeta Poslovna inteligenca na Ekonomski fakulteti UL.
Termin poslovna inteligenca je res nastal kot dobesedni prevod angleškega termina business intelligence, vendar beseda inteligenca v slovenščini nima več le pomena 'nadarjenost za umske dejavnosti' in 'sloj inteligentov, inteligenti', kot lahko preberemo v SSKJ2, ampak se pojavlja tudi kot del različnih terminov, npr. umetna inteligenca, ki ima npr. v Terminološkem slovarju avtomatike definicijo 'interdisciplinarna veda, ki proučuje naprave, sposobne posnemati človekovo razmišljanje in vključuje npr. sklepanje, planiranje, učenje, znanje, komuniciranje, percepcijo'. Pod vplivom angleščine je verjetno nastala tudi zveza poslovno obveščanje, ki se prav tako uporablja za business intelligence, a je vsebinsko kvečjemu zavajujoča, saj v tem primeru ne gre za obveščanje, ampak za pomoč pri (poslovnem) odločanju.
Termin poslovna inteligenca je razvil tudi svojo besedno družino – v Terminološki svetovalnici smo tako že leta 2015 odgovarjali na vprašanje Poslovnointeligenčni sistemi. Glede na ustaljenost termina poslovna inteligenca torej menimo, da ni nobene potrebe po njegovi zamenjavi.
Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer