Portal Fran združuje različne slovarje, ki so nastali ali nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na Franu torej najdemo tako splošne slovarje, kot je npr. eSSKJ, SSKJ2 ali Slovenski pravopis 2001, kot tudi etimološke, zgodovinske, narečne in druge slovarje. Terminološki slovarji (npr. s področja prava, farmacije, geografije, davkov, avtomatike, urbanizma …) so sicer objavljeni na spletišču Terminologišče, hkrati pa so dostopni tudi prek iskalnika na portalu Fran. Kadar iščemo termine, je najbolje, da najprej pogledamo v ustrezni terminološki slovar, kljub temu da nekatere bolj znane termine (oz. termine, ki so prestopili v splošni jezik) najdemo tudi v splošnih slovarjih, kot je npr. SSKJ2.

Na portal Fran torej ne moremo kar poljubno dodajati slovarskih sestavkov. SSKJ2 je zaključen slovar, nastaja pa več sodobnih splošnih slovarjev, kot je npr. eSSKJ. Vključevanje novih besed vanje poteka po določenih kriterijih, med katerimi je zelo pomembna pogostnost pojavljanja v (splošnih) besedilih. Termini se zato uvrstijo v splošne slovarje le takrat, ko je njihova raba v splošnem jeziku dovolj razširjena. Sicer pa jih praviloma najdemo v terminoloških slovarjih.   

V vašem primeru je torej smiselno najprej pogledati v Slovenski medicinski slovar, ki je objavljen na portalu Termania. V tem slovarju je glagol persistirati definiran z dvema približnima sopomenkama 'vztrajati, trajati'. V Velikem slovarju tujk (Cankarjeva založba, 2002) je persistirati razložen z 'biti vztrajen, (trdovratno) vztrajati v čem'. Dodan je podatek, da beseda izvira iz lat. persistere. V istem slovarju najdemo tudi samostalnik persistenca 'vztrajanje v čem, vztrajnost, stanovitnost; trdovratnost' in pridevnik persistenten 'vztrajen, stanoviten; trdovraten'. Povezano lahko torej obravnavamo celotno besedno družino. Iz tega bi lahko sklepali, da gre pri persistenci zgolj za tujko, ki jo je mogoče nadomestiti z vztrajnost.

Vendar pa po natančnejšem pregledu nam dostopnega gradiva menimo, da gre na področju medicine v tem primeru vendarle za terminološko rabo. Na to nakazuje tudi Slovar tujk (Učila, 2006), ki besedi persistenca v 2. pomenu doda označevalnik medicinsko in biološko in jo opredeli kot 'stanje, ki traja daljši čas', pridevnik persistenten pa ima označevalnik medicinsko in razlago 'trdovraten, ki traja daljši čas'. Tudi sicer se persistenca uporablja kot sestavina medicinskih terminov, npr. laktazna persistenca (gl. npr. članek M. Lunder Celiakija in laktozna intoleranca v Farmacevtskem vestniku 67/2–3, 2016, str. 193–199, npr. str. 193). Prav tako je sestavina terminov pridevnik persistentni – v Slovenskem medicinskem slovarju ima pridevnik persistenten celo dva pomena: 1. 'ki med razvojem ni izginil' in 2. 'vztrajen, trdovraten', oba pomena imata podrejena sinonima persistens in perzistenten, ki se razlikujeta le v stopnji prevzetosti. Pri 1. pomenu so navedeni npr. naslednji termini: persistentna apofiza ('apofiza, ki nima zakostenele zrasti z diafizo'), persistentni Botallov duktus ('arteriozni duktus med levo pulmonalno arterijo in aorto, ki po rojstvu ne obliterira'), persistentni omfaloenterični duktus ('nepravilnost v razvoju, ki se kaže kot fistula med tankim črevesom in popkom, skozi katero se izloča črevesna vsebina'), pri 2. pomenu pa npr. persistentna diareja ('diareja, ki traja več kot 14 dni'), persistentna fotodermatoza ('fotodermatoza, ki se pojavlja po vsakem izpostavljanju ultravijolični svetlobi, vzrok ni znan'), persistentni kronični hepatitis ('benigen kronični hepatitis, pri katerem le redko propade parenhim jeter ali se razvije ciroza'). V Mikrobiološkem slovarju pa najdemo recimo geslo perzistentna okužba ('stalna prisotnost patogenega mikroorganizma v gostitelju').        

Čeprav je v slovarjih (z izjemo Mikrobiološkega slovarja) večinoma zabeležena oblika persistenca, se nam zdi ustrezna tudi oblika perzistenca, ki je pisna podomačitev govorne uresničitve te besede v slovenskem jeziku (več o tem v poglavju Prevzete besede in besedne zveze v Pravopisu 8.0). Glede na to, da v medicini pogosto uporabljate glagol perzistirati, kot del terminov pa tudi pridevnik perzistentni in samostalnik perzistenca, in natanko veste, na kaj se nanašajo, menimo, da jih ni treba zamenjevati z izrazi domačega izvora. Tudi tujke latinskega izvora so del slovenskega jezika, zato se nam ne zdi smiselno, da bi se jim poskušali izogniti za vsako ceno. Ko pa zdravnik opisuje stanje pacientu, ki ni strokovnjak za medicino, pa je vsekakor zaželeno, da mu razumljivo pojasni, kaj pomeni, da npr. vnetje perzistira.