Oralnomotorična veščina

Opis terminološkega problema:

V naši strokovni skupini pripravljamo prispevek o motnjah hranjenja in požiranja pri otrocih, pri katerem sodelujemo različni strokovnjaki. Ker je terminologija na področju logopedije precej nedorečena in pomanjkljiva, nam izziv predstavlja prevajanje in iskanje slovenskih terminov. V pogovornem strokovnem jeziku uporabljamo poslovenjene izraze. V največji možni meri se trudimo, da bi našli slovenska poimenovanja, vendar smo kot strokovni delavci vseeno neenotni pri tem, kako predstaviti določen termin širši javnosti. Največ težav nam tokrat povzroča termin oralnomotorična veščina (ang. oral motor skill), ki označuje veščino, ki omogoča osebam dobro prežvečiti hrano, piti po slamici, žvižgati in govoriti. Nekateri želijo namesto tujke uporabiti veščino hranjenja, ki pa je ustreznik za ang. feeding skill in označuje razvite zmožnosti premikanja rok k ustom, srkanje, grizenje, žvečenje in požiranje, torej nekaj drugega. Zanima nas, kdaj lahko termine samo »prevedemo« in kdaj »poslovenimo«.

Vprašanje poslano: 27. 8. 2021

 

Mnenje Terminološke sekcije:

Kadar imata termina dve različni definiciji, označujeta dva pojma, zato ju ne moremo zamenjevati. Uspešno sporazumevanje v stroki je namreč pogojeno prav z dogovorjeno in ustaljeno terminologijo, ki pa jo v vseh jezikih danes zaznamuje angleščina kot mednarodni jezik sporazumevanja v znanosti. Že sami ste utemeljili, da so oralnomotorične veščine sicer povezane tudi z veščinami hranjenja, vendar označujejo tudi druge spretnosti, ki jih obravnavate v logopediji.

Oralnomotorične veščine se sicer redko že pojavljajo v slovenskih besedilih, npr. v magistrskem delu N. Jelenc (2017) Motnje hranjenja in požiranja pri otrocih z razcepi v orofacialnem področju (str. 28), v diplomskem delu A. Požin (2011) Vpliv motnje senzorne integracije na otrokovo delovanje na področju govora, vedenja in učenja (str. 22, 48), v programu Izobraževanja strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja za delo z osebami s spektroavtistično motnjo (str. 78). Pojavlja se tudi poimenovanje oralna motorika, ki je osnova za poimenovanje veščine, ki osebi omogoča dobro prežvečiti hrano, piti po slamici, žvižgati in govoriti, npr. na spletni strani Gingotalk Vaje motorike govoril kot pomoč pri izreki, v diplomskem delu T. Oblak (2012) Težave s hranjenjem pri otrocih z motnjami v razvoju (npr. str. 20).

Vseeno očitno nekaj težav povzroča zapis, saj se pojavljata tudi zapis z vezajem (oralno-motorične veščine) in zapis narazen (oralno motorične veščine). Ker gre za veščine oralne motorike, je po besedotvornih pravilih slovenskega jezika ustrezna oblika oralnomotorične veščine.

V drugem delu nas sprašujete, ali prevajati ali iskati slovensko poimenovanje. Prevajanje je pogost ali celo najpogostejši poimenovalni postopek. Zagotavlja povezavo s pojmom oziroma z angleščino, od koder danes prihaja večina terminologije. V vašem primeru je poimenovanje, ki ni povezano z angleščino, celo napačno, saj so kolegi predlagali termin, ki je že zaseden, tj. označuje drug pojem. Raba enega termina za dva različna pojma pa je v nasprotju z osnovno funkcijo terminologije, ki omogoča učinkovito sporazumevanje.

S slovenjenjem verjetno mislite na oblikovanje terminologije, ki je z vidika izvora neprevzeta. Gre za t. i. jezikovnokulturno terminološko načelo, ki je eno temeljnih načel v terminologiji, nima pa vnaprejšnje prednosti pred drugimi terminološkimi načeli, in sicer načelom ustaljenosti, načelom gospodarnosti in jezikovnosistemskim načelom. Pri izbiri poimenovanja je torej vedno treba tehtati med terminološkimi načeli in se za prednostno načelo odločiti na podlagi konkretnega primera. To pomeni, da je jezikovnokulturno načelo lahko odločilno v fazi, ko termin še ni ustaljen. Ustaljen termin pa se brez pravega razloga praviloma ne menja.

V vašem primeru menjava oralnomotorične veščine z veščino hranjenja ni primerna vsaj iz dveh razlogov. Prvi, ki smo ga že omenili, je gotovo ta, da veščina hranjenja že označuje drug pojem (in sicer pojem, ki ga v ang. označuje feeding skill). Drugi pa je, da z vidika vsebine veščina hranjenja pojma ne označuje dovolj natančno, saj oralnomotorična veščina označuje veščino žvečenja hrane, pitja po slamici, žvižganja in govorjenja.

Prav tako vam ne bi svetovali menjave oralnomotorične veščine z drugim terminom (npr. neprevzetim *ustnogibalne veščine), saj izhaja iz termina oralna motorika, zaradi česar se smiselno vklaplja v poimenovalni sistem.