Za poimenovanje naprave, s pomočjo katere se natisnjeno gradivo pretvori v digitalno obliko, se je v slovenskem prostoru uveljavil termin optični bralnik. Poleg tega pa se v različnih besedilih pojavljata še termina optični čitalnik in prevzeti termin skener, ki ju Islovar odsvetuje in uporabnika usmerja na termin optični bralnik. Takšno stanje potrjuje tudi Slovensko-italijanski slovar elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij, ki prav tako svetuje prednostno uporabo termina optični bralnik. Dodaten argument za uporabo termina optični bralnik, ki je tudi jezikovnosistemsko ustrezen, je v tem, da je termin skener prevzet in ima kot takšen značaj bolj zasilne oziroma začasne rešitve, medtem ko se optični čitalnik pojavlja precej redko. Poleg tega že Slovenski pravopis 2001 usmerja uporabnika od čitalnika na bralnik, ki ima označevalnik računalniško.

Zaradi uskladitve besedne družine za poimenovanje dejanja svetujemo termin optično branje, čeprav se v besedilih pogosto pojavlja tudi prevzeti termin skeniranje, a ga ne svetujemo na podlagi enakega argumenta kot skener.

Za datoteko, ki je rezultat optičnega branja, pa so nam strokovnjaki s področja računalništva potrdili, da je relativno ustaljen termin optično prebrani dokument. Čeprav je poimenovanje opisno in se strinjamo, da termin ni najboljši, saj ne ustreza nekaterim osnovnim terminološkim načelom, kot je na primer gospodarnost, svetujemo njegovo uporabo predvsem zaradi uskladitve besedne družine. Prav tako odsvetujemo prevzeti termin sken, ki ga lahko zavrnemo z enakim argumentom kot skener in skeniranje.

Termina optični bralnik in optično branje bi teoretično lahko nadomestili z novima enobesednima terminoma optibralnik in optibranje, a na tem mestu zaradi relativne ustaljenosti terminov optični bralnik in optično branje, kar je tudi pomemben kriterij v terminologiji, terminološke intervencije ne svetujemo.