V nam dostopnem gradivu smo našli termin ustno oglaševanje (prim. magistrsko delo N. Levovnik: Blogi: nova orodja spletnega komuniciranja, 2009, str. 7), ki je jezikovnosistemsko ustrezen, saj gre za tipično strukturo slovenskega termina (pridevnik + samostalnik). Težava pa je v tem, da po našem mnenju ne označuje pojma dovolj natančno, saj preveč izpostavlja le govorni prenosnik, medtem ko gre pri obravnavanem pojmu lahko tudi za komunikacijo prek družbenih omrežij in sorodnih platform za komuniciranje. Prav ta vidik pojma po našem mnenju bolje vključuje termin oglaševanje od ust do ust, ki se prav tako že pojavlja v strokovnih besedilih in se ne nanaša le na govorno komunikacijo, temveč v metaforičnem smislu lahko vključuje tudi druge načine komunikacije med ljudmi.

Čeprav gre pri terminu oglaševanje od ust do ust za netipično strukturo (del termina je namreč frazem od ust do ust), mu v tem primeru dajemo prednost, ker bolje označuje oziroma vključuje vse vidike obravnavanega pojma. Poleg tega je termin oglaševanje od ust do ust v strokovnih besedilih relativno pogost (prim. Raziskava trga: Avstrija: ruralni turizem, 2013, str. 9; diplomsko delo Ž. Fon: Vloga dražilcev v oglaševanju, 2008, str. 39) , tako da ima po našem mnenju precej možnosti, da se ustali.

Za angleški termin word-of-mouth marketing s področja oglaševanja vam torej svetujemo slovenski termin oglaševanje od ust do ust.