Odprto inoviranje storitev

Opis terminološkega problema:

Zanima me, ali je smiselno za angl. open service innovation uporabiti slovenski ustreznik inovativna odprta storitev. Pojem označuje ciljno usmerjeno izmenjavo znanja med podjetjem in strankami za pospeševanje inovacij v podjetju, hkrati pa tak način omogoča razširitev trgov za zunanjo uporabo inovacij.

Vprašanje poslano: 5. 2. 2018

Mnenje Terminološke sekcije:

Inovativna odprta storitev po našem mnenju ni ustrezen termin za pojem, po katerem sprašujete, ker odprta storitev (ang. open service) označuje drug termin (brezplačna storitev, ki je odprta za javnost oziroma je odprto dostopna javnosti). Osnovni pojem, iz katerega izhaja termin, po katerem nas sprašujete, je odprta inovacija oz. odprto inoviranje za angl. open innovation, ki označuje pridobivanje tako idej kot tudi tehnologij iz okolja in njihovo vključevanje v razvoj, da bi izboljšali napredek v inovacijskem projektu. Odprta inovacija se že razmeroma pogosto uporablja tudi v slovenskih besedilih, npr. v magistrskem delu K. Janežiča Odprti inovacijski model v mikro podjetjih (2013, npr. str. 9), doktorski disertaciji D. Obala Integracija uporabnikov v proces načrtovanja interakcij vseprisotnih sistemov (2013, npr. str. 32, 33), diplomskem delu S. Čelofige Dejavniki inoviranja v podjetju (2008, npr. str. 52).

Ciljno usmerjeno izmenjavo znanja za pospeševanje inovacij pa želijo podjetja uporabiti tako pri proizvodih kot tudi pri storitvah, zato je treba vključiti v poimenovanje še sestavino storitveni.

V slovenskih strokovnih besedilih se pogosto pojavlja tudi storitvena inovacija ob proizvodni (pojavljata se tudi pridevnika produktni in izdelčni) inovaciji, ki se nanaša na uvedbo proizvoda ali storitve, ki je nov ali izboljšan z vidika značilnosti oziroma uporabe, zlasti glede tehnologije, sestavin, programske opreme, prijaznosti do uporabnika ipd., kar najdemo npr. v doktorski disertaciji T. Nagyja Od uporabnika spodbujeno inoviranje (2013, npr. str. 58), v doktorski disertaciji M. Bodlaj Povezanost med tržno naravnanostjo, inovacijami in uspešnostjo podjetja (2009, npr. str. 57), v znanstvenem članku M. Klemenčič Manič idr. Vloga in odgovornost projektanta pri projektiranju enostanovanjske stavbe in gradnji v lastni režiji (IB-revija 3–4/2012, str. 85–101).

Gre torej za združevanje dveh pojmov: odprte inovacije kot način pridobivanja zamisli in storitvene inovacije kot vrste inovacij, ki se uveljavljajo na področju storitev. Načelo odprtosti, ki spodbuja širjenje znanja in njegovo deljenje z namenom ustvarjanja novega znanja, je v zadnjih letih vse bolj razširjeno, seveda pa avtorji poudarjajo, da mora biti ta odprtost ciljna in usmerjena, da je učinek boljši, tako npr. v magistrskem delu A. Kržišnik Primerjalna študija modelov odprtih inovacij v izbranih podjetjih (2011, npr. str. 15).

V terminu odprto inoviranje je bolj poudarjen proces in ne kot pri odprti inovaciji rezultat tega procesa, kar najdemo npr. v doktorski disertaciji K. Rašič Sistem indikatorjev tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti in znanja na primeru tranzicijskega gospodarstva (2015, npr. str. 60), v magistrskem delu P. Kunc Inovativnost v srednjem šolstvu – vodstveni vidik (2013, npr. str. 10). Potrditev za storitveno inoviranje, kar bi bila tudi možna oblika termina, sicer ni, vendar je bil pojem, po katerem sprašujete, v slovenščini že uporabljen, in sicer odprto inoviranje storitev v prispevku J. Gričarja Univerzalna odličnost in mojstrstvo vključevanja Slovenije v podonavsko e‐regijo (22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010, str. 101–116), zato vam svetujemo, da uporabite slovenski termin odprto inoviranje storitev.