Strinjamo se z vami, da je obrnjeno učenje ustaljeni termin, ki pa ga po našem mnenju ni treba zamenjati. Termin namreč ustrezno označuje pojem, pri katerem gre za dejavnost, ki poteka nasprotno od izhodiščne dejavnosti – učenec se uči doma, vadi pa v šoli. Drugi razlog je ustaljenost, ki je med najpomembnejšimi terminološkimi načeli in omogoča učinkovito sporazumevanje. Obrnjeno učenje se pojavlja npr. v diplomski nalogi A. Hajdarevića Obrnjeno učenje v zdravstveni negi: prednosti in priložnosti (2017), magistrskih delih J. Beronja Obrnjeno učenje pri pouku gospodinjstva (2017) in I. Medved Vpeljava načela vključitev in izključitev z razlago na daljavo (2015, str. 27) in doktorski disertaciji R. Plešec Gasparič Učne oblike v tradicionalnem učnem procesu in pri didaktični inovaciji obrnjeno učenje in poučevanje (2019). Predstavljeno je tudi na spletnih straneh Osnovne šole Savsko naselje in Ljudske univerze Velenje.

V doktorski disertaciji R. Plešec Gasparič (str. 121) lahko preberemo, da se je pojem pojavil leta 2007, in sicer ga je v angleščini označeval termin flipped classroom. V slovenščini se je zanj uveljavil termin obrnjena učilnica. Na spletu pa se pojavljajo tudi zadetki za priredno zvezo obrnjeno učenje in poučevanje, ki ustreza angleški zvezi flipped learning and teaching. Ta termin naj bi pojem označeval še ustrezneje, saj vključuje oba med seboj neločljiva podsistema pouka – učenje in poučevanje (prim. Plešec Gasparič, str. 122). Ker je v vseh primerih za angleški flipped uveljavljen slovenski pridevnik obrnjeni, ki kot del termina ustrezno poimenuje pojem, po katerem sprašujete, vam predlagamo, da za flipped learning uporabljate termin obrnjeno učenje.