Opis terminološkega problema:
Zanima me, ali je med pravnima terminoma naročnik in naročitelj kakšna razlika ali razlike ni. Obligacijski zakonik uporablja izraz naročitelj pri pogodbi o naročilu (766. člen in naslednji), pri pogodbi o trgovskem zastopanju (807. člen in naslednji) ter pri posredniški pogodbi (837. člen in naslednji). Termin se zdi dokaj okoren, v praksi uporabljamo izraz naročnik.
Vprašanje poslano: 12. 6. 2023
Mnenje Oddelka za terminologijo:V Pravnem terminološkem slovarju, ki je izšel leta 2018, sta definirana oba termina, po katerih sprašujete. Naročitelj je definiran kot 'stranka pogodbe o naročilu, ki se ji prevzemnik naročila zaveže opraviti določen posel' in ima naveden sinonim mandant, hkrati pa definicija ustreza 766. členu Obligacijskega zakonika. Naročnik je definiran kot 'stranka podjemne pogodbe, ki s sklenitvijo te pogodbe pridobi pravico, da od podjemnika zahteva izvršitev posla, ki je predmet te pogodbe, in se hkrati zaveže, da mu bo za opravljeni posel plačala' in tudi kot sinonim za komitenta, ki je sicer 'stranka komisijske pogodbe, ki zaupa izvedbo posla komisionarju'.
O razlikah med terminoma smo se posvetovali tudi s strokovnjaki za obligacijsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki pa so pritrdili vašim predvidevanjem, da termina sicer označujeta stranko pogodbe v razmerju do druge stranke, a se uporabljata v različnih vrstah pogodb. Naročitelj je starejše poimenovanje, ki pa povsem ustreza besedotvornim vzorcem slovenskega jezika, tako so npr. tvorjeni tudi dobavitelj, izumitelj, kršitelj, oporočitelj, vlagatelj, ki se prav tako pojavljajo v Pravnem terminološkem slovarju. Naročnik je mlajše poimenovanje in vsebuje končnico, ki je danes tudi sicer v splošnem jeziku pogostejša, v Pravnem terminološkem slovarju najdemo npr. še termine sodnik, dolžnik, plačnik, zastopnik.
Naročitelj in naročnik se torej uporabljata v različnih vrstah pogodb in z njimi povezanih zakonih, kar pa ustvarja neželeno zmedo. Tudi definiciji v Pravnem terminološkem slovarju kažeta na specializirano rabo znotraj pogodb, zato vam svetujemo, da termina naročnik in naročitelj uporabljate tako, kot sta definirana v Pravnem terminološkem slovarju, zlasti pa je pomembno, da znotraj enega besedila dosledno uporabljate en termin. Še bolj pomembno pa je, da bi to upoštevali pisci normativnih predpisov, ki si ne bi smeli privoščiti dvojnih rešitev, kot je npr. v Zakonu o nepremičninskem posredovanju (prim. npr. 2. in 6. člen), kjer se za isti pojem uporabljata oba termina.
Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Sitar, Mojca Žagar Karer