Tudi v nam dostopnem gradivu smo našli več potrditev, da se termin motnja govorjenih glasov, ki ga omenjate v vprašanju, uporablja kot ustreznik za angleški termin speech sound disorder (prim. članek V. Marot, N. Jelenc, B. Korošec Govorne motnje v otroštvu: razvrščanje govornih motenj pri slovenskih otrocih v reviji Rehabilitacija XVII/2, 2028, str. 50–58). Za obravnavani slovenski termin se v strokovnih besedilih pojavlja tudi kratica MGG (prim. magistrsko delo B. Korun Diferencialna diagnostika funkcionalnih motenj govorjenih glasov, 2023, str. 23). Ker v vprašanju omenjate dva različna pojma, ki ju označujeta dva različna angleška termina, je prav, da imamo tudi v slovenščini dva različna termina, saj je le na ta način omogočena jasna in nedvoumna strokovna komunikacija. Ob tem naj omenimo, da smo tudi v strokovni literaturi s področja logopedije našli opozorila, da lahko nedorečena terminologija privede celo do izbire manj učinkovitih postopkov v terapiji (prim. magistrsko delo B. Korun Diferencialna diagnostika funkcionalnih motenj govorjenih glasov, 2023, str. 39).

Termin motnja govorjenih glasov po našem mnenju dovolj natančno označuje obravnavani pojem in je tudi dovolj razlikovalen od terminov glasovna motnja in motnja glasu, ki sta sinonima in označujeta drug pojem.

Za angleški termin speech sound disorder vam torej svetujemo ustreznik motnja govorjenih glasov, ki se v rabi že pojavlja dovolj pogosto, da omogoča nedvoumno strokovno komunikacijo.