Na obliko termina, kot se pojavlja v slovenščini, je močno vplivala angleščina, saj je pridevnik pogosto res zapisan samo kot Miranda pravice, npr. v članku M. Žaberla Prijetje po slovenskem pravnem redu in aretacija v Združenih državah Amerike in v Veliki Britaniji (Revija za kriminalistiko in kriminologijo 2003, 54/3, 153–165), v diplomskem delu G. Obrehta Odvzemi prostosti v predkazenskem postopku (2019, str. 15, 21), zapis z malo začetnico so uporabili npr. v letnem poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2008 (str. 126).

Pojavljajo se tudi Mirandine pravice, ki jih razumemo kot poskus oblikovanja jezikovnosistemsko primernejšega termina. Ker pa je bil Ernesto Miranda, po katerem je pojem poimenovan, moški, svojilni pridevnik na -in ni ustrezen. Pravila Slovenski pravopis 2001 tvorbo svojilnega pridevnika na -in za lastna imena 2. moške sklanjatve označujejo kot napačno (prim. § 958, torej Krležev (<Krleža) in ne *Krležin). Ustrezen svojilni pridevnik bi bil Mirandov. Takšno obliko tvorjenja svojilnih pridevnikov poleg Slovenskega pravopisa 2001 potrjujejo tudi odgovori v Jezikovni svetovalnici, npr. Svojilni pridevnik imena Tesla je ...?, Podomačitev tujih stvarnih lastnih imen: »Sterijevo pozorje« – drugič.

V mednarodnem pravu sta podobna primera še Drago doctrine in Calvo doctrine, za katera se pojavljata poimenovanji, tvorjeni neposredno iz angleškega termina, in sicer doktrina Drago in doktrina Calvo, ter jezikovnosistemsko ustrezni poimenovanji Dragova doktrina in Calvova doktrina.  

Za angleški termin Miranda rights je v slovenščini sistemsko najprimernejša oblika z moškim svojilnim pridevnikom, zato vam svetujemo, da uporabljate slovenski termin Mirandove pravice.