Makroekonomska politika, mikroekonomska politika

Opis terminološkega problema:

Zanima me, ali lahko v ekonomiji namesto pridevnika mikroekonomski in makroekonomski uporabljam mikrogospodarski in makrogospodarski, npr. mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika. Ekonomija in gospodarstvo sta v ekonomiji lahko sopomenki, res pa je, da besedo ekonomija pogosteje uporabljamo, ko govorimo o vedi, besedo gospodarstvo pa, ko govorimo o proizvodnji in trgovini z blagom in storitvami. Zato bi bilo bolje govoriti o gospodarski politiki kot pa o ekonomski politiki. Problem nastane pri zvezah s pridevnikom na mikro- in makro-. V eSSKJ sem našel besedi mikroekonomski in makroekonomski, ne pa tudi mikrogospodarski in makrogospodarski. Mikroekonomski se namreč nanaša na mikroekonomijo, makroekonomski pa na makroekonomijo. Če govorimo o gospodarski politiki, bi bilo torej bolje govoriti o mikrogospodarski politiki in makrogospodarski politiki kot pa o mikroekonomski politiki in makroekonomski politiki. Sicer bi morali v besedilih tudi gospodarstvo zamenjevati z ekonomijo (npr. slovenska ekonomija), kar pa je redko. Zato menim, da bi bilo smiselno dopustiti tudi možnost mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika.

Vprašanje poslano: 15. 6. 2020

Mnenje Terminološke sekcije:

Strinjamo se z vami, da raba samostalniškega termina ekonomija in gospodarstvo ni enotna, prav tako pa ni enotna raba terminov, ki imajo pridevniško sestavino ekonomski ali gospodarski, npr. ekonomska politika oz. gospodarska politika. Podobno je v primerih s pridevnikoma mikroekonomski in makroekonomski oz. mikrogospodarski in makrogospodarski. V eSSKJ, ki ga navajate, sta vključena samostalnika makroekonomija (1. 'ekonomija, gospodarski pojavi znotraj celotnega gospodarstva države ali širše gospodarske skupnosti' 1.1 'veda, ki se ukvarja s tako ekonomijo, gospodarskimi pojavi') in mikroekonomija (1. 'ekonomija, gospodarski pojavi znotraj posameznih gospodarskih enot' in 1.1 'veda, ki se ukvarja s tako ekonomijo, gospodarskimi pojavi'). Pri vseh pomenih je dodan tudi kvalifikator iz ekonomije, kar pomeni, da gre za leksem, ki je v splošni jezik prišel iz ekonomije. V eSSKJ sta vključena tudi pridevnika makroekonomski in mikroekonomski. Kot ugotavljate, gesli makrogospodarstvo in mikrogospodarstvo nista vključeni. To ne pomeni, da nista dopustni (ali da ne obstajata), je pa zelo verjetno, da se po pogostnosti nista uvrstili v eSSKJ, ki je sicer splošni slovar, ki ni primarno namenjen preverjanju terminologije.

Od terminoloških slovarjev termin makroekonomska politika najdemo recimo v Pravnem terminološkem slovarju, kjer ima označevalnik v ekonomiji in definicijo 'ekonomska politika, usmerjena na celotno gospodarstvo, običajno s ciljem zagotavljanja polne zaposlenosti, stabilnosti in rasti', nima pa sopomenke makrogospodarska politika. Prav tako slovar ne vsebuje gesla mikrogospodarska politika (niti gesla mikroekonomska politika). Je pa v tem slovarju vzpostavljeno sopomensko razmerje med terminoma gospodarstvo in ekonomija, in sicer ekonomija v 1. pomenu usmerja na gospodarstvo (gospodarstvo je definirano kot 'procesi, v katerih se proizvajajo, prodajajo in kupujejo dobrine in storitve'), v 2. pomenu pa označuje 'družbeno vedo, ki proučuje rabo omejenih sredstev za proizvodnjo dobrin in storitev ter njihovo razdelitev med ljudmi'. Sopomenki sta tudi termina gospodarska politika in ekonomska politika, pri čemer je prednostni termin ekonomska politika, ki ima označevalnik v ekonomiji in označuje 'politiko, ki se ukvarja z uravnavanjem delovanja gospodarstva'.

Zakaj se v stroki (in kot smo videli na primeru eSSKJ tudi zunaj stroke) pogosteje uporabljata termina makroekonomska politika in mikroekonomska politika kot makrogospodarska politika in mikrogospodarska politika je težko reči, verjetno pa je en od razlogov v (vsaj delni) sopomenskosti med ekonomijo in gospodarstvom. V terminologiji se v daljšem časovnem obdobju med več termini za isti pojem običajno uveljavi en. V takih primerih svetujemo, da se uporablja tisti, ki je najpogostejši, torej najbolj ustaljen – v tem primeru sta to makroekonomska politika in mikroekonomska politika.