Opis terminološkega problema:
Pri branju novic v medijih sem dvakrat naletel na rabo besede elisa za podolgovat in ukrivljen del rotorja vetrnice, ki del kinetične energije vetra zaradi svoje oblike pretvori v svojo kinetično energijo, ta pa se potem pretvori v električno energijo. Menim, da gre za napačno rabo, saj se za ta del vetrnice uporabljajo druga poimenovanja, npr. krak, list ali lopatica. Na portalu Fran je vetrnica sicer razložena ustrezno, a manjka pomen vetrne elektrarne. Elisa je na Franu razložena kot strojn. žarg. '(letalski) vijak, propeler' (SSKJ2) in let. žarg. '(letalski) vijak, propeler' (Slovenski pravopis 2001). Menim, da žargonski izrazi niso primerni za obravnavo v slovarjih.
Vprašanje poslano: 15. 5. 2023
Mnenje Oddelka za terminologijo:Fran je slovarski portal, ki združuje različne tipe slovarjev, sami ste v vprašanju navedli zadetka iz SSKJ2 in Slovenskega pravopisa 2001. V obeh primerih gre za slovarja splošnega jezika, ki načeloma nista zavezujoča za terminološko rabo, saj termine obravnavata v kontekstu splošnega jezika. Če uporabnika zanima terminološka raba, je bolje uporabiti terminološki slovar konkretne stroke. Vendar pa terminološki slovarji na Terminologišču, ki so dostopni preko Frana, ne vsebujejo iztočnice elisa (z izjemo Farmacevtskega terminološkega slovarja 2, v katerem sicer najdemo termin ELISA, ki je sinonim za encimskoimunsko metodo na trdnem nosilcu in z obravnavanim pojmom nima nobene zveze). Vrnimo se k iztočnici elisa v SSKJ2 in Slovenskem pravopisu 2001. V obeh primerih je razlaga enaka, in sicer '(letalski) vijak, propeler', prav tako imata oba kvalifikator žargonsko, le da je v SSKJ2 ta področno omejen na strojništvo, v Slovenskem pravopisu 2001 pa na letalstvo. Žargonski izrazi so vezani na govorni prenosnik in neformalno rabo, kar pa ne pomeni, da jih slovarji ne bi smeli zabeležiti. Splošni slovarji vsebujejo tudi slengizme, vulgarizme itd., ki prav tako niso primerni za nevtralno rabo. Iz omenjenih slovarskih sestavkov torej lahko sklepamo, da je elisa žargonizem s področja strojništva oz. letalstva, ki je sinonim za letalski vijak oz. propeler.
Vaša ugotovitev, da v SSKJ2 manjka novejši pomen vetrnice kot vetrne elektrarne, drži, vendar pa je treba upoštevati, da je SSKJ2 zaključen slovar, ki se ne dopolnjuje več. Ta pomen pri iztočnici vetrnica lahko pričakujemo v aktualnem rastočem slovarju eSSKJ, ki še nastaja, izdelani slovarski sestavki pa so že dostopni na Franu.
Omenili ste, da je elisa v nekaterih novicah v medijih uporabljena kot poimenovanje za del vetrnice (v strojništvu pogosto uporabljajo tudi termin vetrna turbina), in sicer kot podolgovat in ukrivljen del rotorja. Strinjamo se z vami, da elisa ni ustrezno poimenovanje za ta pojem. V kontekstu vetrnic se v stroki za ta pojem uporablja več sinonimov, npr. krilo, pa tudi krak, lopatica in list, ki jih omenjate v vprašanju. Od teh se najredkeje uporablja list.
Krak in krilo sta ustrezni poimenovanji, vendar se, vsaj v nam dostopnih besedilih, uporabljata relativno redko. Bistveno pogosteje smo našli poimenovanje lopatica, ki je z vsebinskega vidika prav tako ustrezno. V vseh primerih gre za metaforična poimenovanja. Termin lopatica najdemo npr. v zaključni nalogi U. Končana Oblikovanje majhne vetrne turbine, (2021, npr. str. 8), v diplomskem delu S. Podgrajška Razvoj lopatice 50 kilovatne vetrne turbine, (2013), v diplomskem delu J. Kvasa Zasnova lopatice rotorja vetrne elektrarne, (2017), v strokovni študiji Ocena emisij hrupa vetrnih elektrarn, ki jo je naročilo Ministrstvo za okolje in prostor (2017, npr. str. 29).
Strinjamo se torej, da elisa ni ustrezen termin za obravnavani pojem. Menimo, da je ustrezen termin lopatica, ki je vsebinsko primeren in tudi že relativno ustaljen.
Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Sitar, Mojca Žagar Karer