Pridevnika korporativen in korporacijski sta v SSKJ2 oba navedena z enako razlago, in sicer 'nanašajoč se na korporacijo 1', kar pomeni, da gre za sinonima. Razlika med obravnavanima pridevnikoma, ki sta oba tudi z jezikovnosistemskega vidika neproblematična, je torej le v načinu tvorbe. Iz tega sledi, da sta lahko oba pridevnika tudi sestavini večbesednih terminov, kar potrjuje pregled nam dostopnih terminoloških virov. V Pravnem terminološkem slovarju lahko npr. najdemo termin korporacijska pravica z definicijo 'pravica, ki članu korporacije zagotavlja pravni položaj v razmerju do drugih članov in pravne osebe'. V Terminološki podatkovni zbirki odnosov z javnostmi TERMIS pa je naveden termin korporativna identiteta z definicijo 'splet dejanskih, središčnih in relativno konstantnih značilnosti, ki prispevajo k edinstvenosti določene entitete - enakost navznoter in različnost navzven'.

Odločilen faktor pri presojanju, kateri pridevnik je pravi, je torej raba, ki pa se v primeru korporativnega oz. korporacijskega upravljanja (še) ni ustalila, saj se v strokovnih besedilih pojavljata obe možnosti. Pri tem je treba poudariti, da sta obe zvezi sicer jezikovnosistemsko ustrezni, a je tovrstna dvojnost moteča s stališča nedvoumne strokovne komunikacije. Terminološka veda namreč priporoča, da vsak pojem znotraj pojmovnega sistema stroke označuje le en termin. V primerih takšnih dvojnih poimenovanj je idealno, če v stroki pride do terminološkega dogovora o tem, kateri termin se bo uporabljal. V konkretnem primeru sklepamo, da tovrstni dogovor (še) ni bil sprejet. Lahko pa glede na rabo ugotovimo, da je v strokovni literaturi korporativno upravljanje pogostejše, saj je razmerje med zvezama korporativno upravljanje in korporacijsko upravljanje v korpusu znanstvenih besedil OSS 7152 : 2633. Glede na ta podatek menimo, da je zveza korporativno upravljanje na dobri poti, da se uveljavi in ustali. Ker je ustaljenost eno od pomembnih terminoloških načel, vam torej svetujemo, da uporabljate termin korporativno upravljanje.