Angleški termin contingency plan označuje načrt ukrepanja v kriznih dogodkih, ko se morajo na različnih področjih zaradi nepredvidenih okoliščin delo, viri in organizacija prilagoditi. Termin se pojavlja npr. v ekonomiji (npr. v magistrskem delu A. Kranjc Veščine slovenskih certificiranih projektnih managerjev in vpliv certifikatov na učinkovito izvajanje projektov, (2015 str. 15), informacijski tehnologiji (npr. v diplomskem delu S. Jayasingha Zagotavljanje visoke razpoložljivosti informacijskega sistema v banki, (2016 str. 4) in na področju zaščite in reševanja, npr. pri pojavu naravnih nesreč.

Osnovna naloga terminologije je učinkovito sporazumevanje med strokovnjaki, zato je pobuda za iskanje najprimernejšega poimenovanja v slovenščini razumljiva. Veliko število poimenovanj, ki so vključeni v verodostojne vire (npr. Vojaški terminološki slovar MOterm, Začasni angleško-slovenski vojaški priročni slovar) in jih navajate, kaže, da v slovenskem jeziku še ni prave ustaljenosti, čeprav je načelo ustaljenosti najpomembnejše terminološko načelo, ki zagotavlja učinkovito sporazumevanje v stroki.

Drugo, zelo pomembno terminološko načelo, je načelo gospodarnosti, ki daje prednost krajšim poimenovanjem, pri čemer mora biti izbrani termin še vedno dovolj obvestilen in natančen. Nekatera poimenovanja, ki jih omenjate (načrt delovanja v različnih razmerah, načrt delovanja v nepredvidljivih razmerah, kontingentni načrt RS za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanega števila prosilcev za mednarodno zaščito ter izvajanja postopkov za mednarodno zaščito, načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, načrt dela v izrednih razmerah), so opisna, zato strokovnjaki upravičeno iščejo krajša, ker se pojavlja preveč variacij.

Med predlaganimi poimenovanji omenjate tudi krizni načrt, ki pa pojma ne označuje nedvoumno, saj gre za širši pojem. Pojavlja se razmeroma pogosto, npr. v magistrskem delu S. Rodmana Model centralnega lastništva in upravljanja komunikacijsko informacijskega sistema Slovenske vojske (2017 str. 23), vendar pogosteje kot na obrambnem področju v gospodarstvu, npr. Priročnik kakovosti za dobavitelja podjetja Unior.

Vsebina pojma poleg krize obsega tudi strateško načrtovanje in predvidevanje tako sredstev kot ljudi, pri čemer bi bilo poimenovanje premostitveni načrt lahko ustrezno, saj poudarja pomensko sestavino začasnosti in uspešnega reševanja, ki jo prav tako vsebujejo takšni načrti, vendar hkrati napeljuje tudi na kratkotrajnost, česar pa osnovni pojem ne vsebuje.

V slovenščini poznamo termin kontingenca, ki je vključen v SSKJ2 sicer kot pojem na področju filozofije 'dejstvo, da nekaj je, pa bi lahko ne bilo, ali da je takšno, pa bi lahko ne bilo takšno', zato lahko iz nje sistemsko tvorimo pridevnik kontingenčen, ki je zabeležen že v Besedišču slovenskega jezika. Pridevnik kontingenten izhaja iz kontingenta, ki v SSKJ2 v 3. pomenu označuje 'skupino ljudi, navadno v določenem, omejenem številu' in navaja primer kontingent vojakov. Termin kontingenčni načrt se pojavi npr. v Poročilu o delu Ministrstva za notranje zadeve v letu 2019 (str. 67), novici Poslanci vojski podelili dodatna pooblastila za varovanje meje (Rtvslo.si, 20. 10. 2015).

Zaradi učinkovitosti sporazumevanja vam odsvetujemo uporabo daljših opisnih terminov. Pomembno je, da se strokovnjaki poenotijo in sprejmejo poimenovanje, ki ga bodo lahko uporabljali v vseh dokumentih in pri sporazumevanju. Prav tako je zelo pomembno, da termin nedvoumno označuje pojem, zaradi česar se nam predlagani termin premostitveni načrt ne zdi povsem ustrezen. Svetujemo vam, da za contingency plan uporabljate slovenski termin kontingenčni načrt, ki je vsebinsko ustrezen in tudi dovolj razširjen v stroki in širše.