Prva tri poimenovanja se neposredno nanašajo na angleški termin, saj ohranjajo sestavino spike iz angleškega termina. V prvem primeru gre za kratico (S < spike), v drugem primeru (spike protein) za citatni termin in v tretjem primeru (spajk protein) za govorno in pisno prilagoditev citatnega termina slovenskemu jeziku. Prevzem tujejezičnega termina, ki se v naslednji fazi lahko govorno in pisno prilagodi jeziku prejemniku, je pogosto prva poimenovalna rešitev, vsekakor pa ni optimalen poimenovalni način, saj zanemari poimenovalne zmožnosti slovenskega jezika. Kljub prevzemu tujejezičnega termina (običajno kar sočasno s pojmom) pa se relativno redko zgodi, da se citatni termin v rabi ustali do te mere, da terminološka intervencija, ki bi prevzeti termin nadomestila z neprevzetim, ni več smiselna. Primer termina, za katerega smo ocenili, da intervencija najbrž ne bi imela večjega uspeha, je npr. readymade (gl. terminološki odgovor Readymade).

Če smo predloga spike protein in spajk protein izločili zaradi citatnosti, ki v rabi še ni ustaljena, smo pri poimenovanju S protein ali obliki protein S v dvomih zato, ker je poimenovalno že zaseden, saj označuje 'antikoagulacijski protein, katerega sinteza je odvisna od vitamina K, pospešuje inaktivacijo faktorja Va z aktiviranim proteinom C, njegovo primanjkovanje pa vodi k nagnjenosti k trombozi' (Slovenski medicinski slovar). Označevanje različnih pojmov z istim terminom je s terminološkega vidika manj zaželeno, vendar menimo, da je v konkretnem primeru to poimenovanje usklajeno z drugimi strukturnimi proteini, značilnimi za virus SARS-CoV-2: proteinom N (iz ang. nucleocapsid; sln. nukleokapsida), imenovanim tudi nukleokapsidni protein, proteinom M (iz ang. membrane; sln. membrana), imenovanim tudi membranski protein, in proteinom E (iz ang. envelope; sln. ovojnica), za katerega nismo mogli povsem nedvoumno ugotoviti, ali je poimenovan tudi oz. samo ovojnični protein (gl. npr. diplomsko delo D. Kocona Filogenetska analiza izolatov virusa klopnega meningoencefalitisa iz kliničnih vzorcev bolnikov, 2008, npr. str. 2).

Čeprav je s tega vidika poimenovanje protein S neproblematično, pa bi bilo verjetno smiselno tvoriti tudi neprevzeto poimenovanje. Ena možnost je gotovo poimenovanje, izpostavljeno v vprašanju, tj. virionska konica. Na ravni poimenovanja je izpostavljen virion, ki je 'popoln virusni delec' (Mikrobiološki slovar), konica pa ustreza angleškemu izrazu spike. Termin je ustrezen, izgubi pa se  povezava z angleškim terminom in proteini N, M in E oz. njihovimi polnimi poimenovanji. Če bi na ravni poimenovanja vseeno želeli ohraniti povezavo s proteinom, vam za angleški termin spike protein predlagamo poimenovanje koničasti protein.

----------------

Dodatek, 6. 4. 2021

Strokovnjaki so nas opozorili, da je bilo na področju virologije že leta 2011 dogovorjeno, da se za angleški termin spike protein uporablja slovenski termin beljakovina bodice. Slovenski termin so uvedli v knjigi Medicinska virologija, ki sta jo uredila Mario Poljak in Miroslav Petrovec, in sicer v 20. poglavju z naslovom Koronavirusi. Predgovor in kazalo knjige sta dostopna na https://imi.si/wp-content/uploads/2021/12/medicinska_virologija.pdf. Tudi zadetki na spletu iz 2021 potrjujejo rabo tega termina, kar pomeni, da se zaradi aktualnosti pojma poimenovanje uveljavlja tudi izven primarne stroke. Med drugim se pojavlja tudi termin beljakovina bodice S, za katerega menimo, da je manj primeren, ker se S nanaša na angleški termin spike, kar je zajeto že v sestavini bodica.