Klinično preskušanje zdravila

Opis terminološkega problema:

Zanima me, katera oblika besede je v našem prostoru bolj primerna – preskušanje ali preizkušanje, npr. v zvezi klinično preskušanje zdravila oz. klinično preizkušanje zdravila. Vprašanje sem zastavil že v jezikovni svetovalnici, kjer so me usmerili k vam. Še posebej se mi zdi škoda, da je bila uporaba "pravilnejšega" izraza, tj. preizkušanje, zamujena s sprejetjem uradnega prevoda Uredbe (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES.

Rad bi osvetlil razloge za različno rabo teh izrazov, tudi s strani predstavnikov stroke (FFA, MF), ki bi lahko bili osnova k pozivu ali k poenotenju izrazoslovja.

Vprašanje poslano: 16. 11. 2017

Mnenje Terminološke sekcije:

V SSKJ (Uvod, § 120) je preskušanje označeno kot manj navadna dvojnica za preizkušanje, kar je vplivalo na splošnojezikovno rabo, v kateri prevladuje oblika preizkušanje, gl. npr. korpus Gigafida. V terminološkem odgovoru pa smo se osredotočili na preskušanje oz. preizkušanje kot na sestavino termina klinično preskušanje zdravila oz. klinično preizkušanje zdravila. Poimenovanji označujeta pojem, ki je v Farmacevtskem terminološkem slovarju definiran kot 'raziskava na zdravih in bolnih ljudeh, usmerjena v odkrivanje ali potrjevanje kliničnih in farmakoloških učinkov, odkrivanje neželenih učinkov ali proučevanje absorpcije, porazdelitve, presnove in izločanja zdravila v preskušanju, da se dokažeta njegova varnost ali učinkovitost'.

Preskušanje in preizkušanje sta v knjižnem jeziku dopustni pisni dvojnici. Glede na nekoliko večjo pogostost termina klinično preskušanje zdravila v strokovnih besedilih je terminološka raba očitno dala prednost obliki, ki je v splošnih slovarjih neprednostna. Korpus Gigafida, ki ga omenjate v vprašanju, poslanem v jezikovno svetovalnico, ni specializirani korpus, zaradi česar je za interpretacijo terminov oz. njihove pogostosti manj primeren. Predvidevamo, da so na večjo pogostost oblike klinično preizkušanje zdravila v tem korpusu vplivala vanj vključena lektorirana besedila.

Z vključitvijo termina klinično preskušanje zdravila v terminološki slovar se bo ta oblika verjetno še naprej uporabljala prednostno. To pa seveda ne pomeni, da oblika klinično preizkušanje zdravila ni dovoljena. Strokovnjak s Fakultete za farmacijo, ki smo ga vprašali za mnenje, je namreč potrdil, da se uporabljata obe obliki, pogostejša pa je oblika s sestavino preskušanje.

Na žalost vam ne moremo ponuditi natančnejšega odgovora, zakaj sta v rabi prisotna oba termina. Pojav, ko se v terminologiji ustali izraz, ki je v splošnem jeziku neprednosten ali kako drugače zaznamovan, npr. starinski, zastarel, žargonski, imenujemo ožja terminološka norma, prim. npr. odgovor Sprovajalec, sprovajanje, v katerem je na primeru terminov sprovajanje (v kriminalistiki) in pogrešek (v avtomatiki) opozorjeno, da splošna raba v jeziku ne pogojuje nujno tudi terminološke rabe.

Podpiramo poenotenje terminologije, saj je taka terminologija sporočilno učinkovitejša. Pri tem pa se zavedamo, da so tovrstne terminološke intervencije praviloma uspešne, če potrebo po njih zaznajo strokovnjaki posamezne stroke. Vključitev termina klinično preskušanje zdravila v terminološki slovar, ki ima funkcijo usklajevanja in poenotovanja terminologije, lahko razumemo kot terminološki dogovor farmacevtov o najprimernejšem terminu za označevanje konkretnega pojma na področju farmacije.  Ali drugače: z vključitvijo v terminološki slovar termin klinično preskušanje zdravila prispeva k poenotenju terminološke rabe na področju farmacije oz. na povezanih področjih, kar dokazuje tudi uporaba termina v uredbi, ki jo omenjate v vprašanju.