Med glasbenimi inštrumenti s tipkami poznamo tudi inštrument, poimenovan klaviature. Opozarjamo na podobnost z edninskim samostalnikom klaviatura, ki po SSKJ2 (v 1. pomenu) označuje 'bele in črne tipke pri klavirju, orglah, čembalu', medtem ko množinski samostalnik klaviature po SSKJ2 označuje 'klavirju podoben glasbeni instrument, ki proizvaja zvok elektronsko'. V istem slovarju izvemo tudi, da se temu inštrumentu pogovorno reče tudi sintesajzer.

Pianist je po Glasbenem terminološkem slovarju: Glasbila in izvajalci (SAZU, 1983) 'moški, ki igra na klavir', dodan pa je tudi podatek, da ima pianist še neustrezen sinonim klavirist (v SSKJ2 ima klavirist kvalifikator ekspresivno). Pianista najdemo tudi v SSKJ2 z razlago 'kdor igra klavir'. Pianist torej ni ustrezen izraz za osebo, ki igra klaviature, saj gre za dva različna inštumenta.

V Glasbenem terminološkem slovarju sicer ne najdemo klaviatur in termina za osebo, ki igra nanje, si pa lahko spet pomagamo s SSKJ2, ki ima iztočnico klaviaturist z razlago 'glasbenik, ki igra na klaviature'. Tudi v korpusu Gigafida se beseda klaviaturist pojavi kar 1553-krat (klaviaturec se sploh ne pojavi, prav tako ga ne beleži noben slovar), kar pomeni, da je izraz že ustaljen. Oseba, ki igra na klaviature, je torej klaviaturist, če je ženska, pa klaviaturistka.