Pojav, ki ga opisujete, najpogosteje zasledimo pri gorskem javorju, čigar les zaradi estetskega vtisa na licitacijah lesa dosega zelo visoke cene. Videz pasov, ki jih v strokovni literaturi opisujejo tudi kot valove, je odvisen od kota razreza lesa, prim. npr. diplomsko delo L. Krajnca Rebrasta tekstura v lesu gorskega javorja (Acer pseudoplatanus L.) (2013, str. 6). Les s takšno teksturo se dokumentirano pojavlja že od šestnajstega stoletja in se uporablja za izdelavo različnih strunastih glasbenih inštrumentov ter za dekorativni furnir.

Vaše vprašanje je pravzaprav besedotvorno. Pripona -aš je v slovenskem besedotvorju ena od možnosti za tvorjenje samostalnikov moškega spola, kot je opisal že A. Bajec v Besedotvorju slovenskega jezika I, Izpeljava samostalnikov (1950, str. 112). Bajec opisuje, da gre za pripono, prevzeto iz madžarščine, ki je pogosta v hrvaščini in v slovenskih vzhodnih narečjih, vendar se je že v sredini 20. stoletja pripenjala tudi na domače korenske osnove, zlasti v športni terminologiji, npr. kajakaš, nogometaš. J. Toporišič v Slovenski slovnici (2000, str. 163, 176 in dalje) med možnimi končnicami za samostalnike moškega spola z različnim pomenom prav tako navaja -aš brez dodatne zaznamovanosti. Pripono -aš najdemo tudi v Slovenskem pravopisu 2001, kjer pa je pripisana samo samostalnikom, ki označujejo živo (živost je značilnost samostalniških besed moškega spola, označujočih bitja, ki se kaže v enakosti rodilnika in tožilnika). Pripona -ač je prav tako del sistema slovenskega jezika. V Toporišičevi Slovenski slovnici (2000, str. 162 in dalje) je pripisana tako osebam kot predmetom in je prav tako možno priponsko obrazilo za tvorbo samostalnikov, ki označujejo neko značilnost.

V terminologiji je izjemno pomembno načelo ustaljenosti, po katerem se v stroki uporablja tisti termin, ki je najpogostejši, zato se ne menjuje brez soglasja stroke. Javor rebraš se pojavlja npr. v diplomskih delih L. Pušnika Tehnološki postopek izdelave lesenih očal (2017 str. 3), R. Tišlerja Primerjava treh vrst javorja glede na spremljanje fluorescence klorofila med vegetacijsko sezono (2015 str. 2, 3) ali strokovni monografiji R. Brusa Drevesne vrste na Slovenskem (2012, str. 293). V nam dostopnih zaključnih delih slovenskih univerz poimenovanja javor rebrač nismo zasledili, se pa pojavi v dokumentu Popis belohrbtega detla Dendrocopos leucotos na območju Natura 2000 Kočevsko (str. 25). Zasledili pa smo poimenovanje rebrasti javor (prim. diplomsko delo G. Rakovca Numerično kopiranje pri izdelavi glasbil, (2011 str. 2), ki bi tudi lahko ustrezno označeval pojem, če bi se stroka odločila za zamenjavo termina javor rebraš.

Obe priponi, ki se pojavljata kot oznaka za vrsto lesa gorskega javorja, tako -aš kot -ač, sta del slovenskega jezikovnega sistema in med njima v strokovni literaturi ni opisanih razlik, ki bi utemeljevale izbiro ene na račun druge. Zaradi terminološkega načela ustaljenosti pa vam zaradi rabe termina javor rebraš v strokovnih besedilih (in ne le v medijih) svetujemo, da uporabljate to obliko.