Kot omenjate že v vprašanju, se v strokovnih besedilih s področja prava za označevanje istega pojma uporabljata oba termina, ki se razlikujeta v tem, da je izročevalec tvorjen iz nedovršne oblike glagola, medtem ko je izročitelj tvorjen iz dovršne oblike. Termin izročevalec smo našli npr. na spletnih straneh Notarske zbornice Slovenije. Termin izročitelj pa se dosledno uporablja v Obligacijskem zakoniku in je kot iztočnica naveden tudi v Pravnem terminološkem slovarju, in sicer z definicijo 'stranka pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja, ki se zaveže, da bo izročila in razdelila svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem'.

Glede na to, da Obligacijski zakonik dosledno uporablja termin izročitelj, je presenetljivo, da se v strokovnih besedilih pojavlja tudi termin izročevalec. Tudi s stališča vsebine pojma je po našem mnenju ustreznejši termin izročitelj, ker gre za enkratno dejanje, ki se zaključi, in je zato tvorjenka iz dovršne oblike ustreznejša. To je tudi v skladu z ugotovitvijo, da je v pravnem jeziku dovršnost pogostejša od nedovršnosti in kot takšna nezaznamovana in primernejša (prim. M. Jemec Tomazin, Slovenska pravna terminologija 2010, str. 212). 

V tem primeru vam torej svetujemo termin izročitelj, ki je ustaljen in tudi jezikovnosistemsko ustrezen.