Tudi po pregledu nam dostopnih virov smo ugotovili, da je raba terminov za oznako različnih neobveznih dejavnostih za otroke zelo nedosledna in variira, kar je za nedvoumno in natančno strokovno komunikacijo moteče.

Krovni termin za dejavnosti, ki jih učenci izbirajo prostovoljno in so namenjene odkrivanju in razvijanju njihovih potencialov v sproščenem okolju, je interesna dejavnost, ki je v 20. členu Zakona o osnovni šoli opredeljena kot del razširjenega programa osnovne šole. L. Lemež v magistrskem delu Obremenjenost otrok s šolskimi in obšolskimi dejavnostmi v tretji triadi osnovne šole (2018, str. 21–22) interesne dejavnosti deli na šolske interesne dejavnosti in obšolske interesne dejavnosti, za katere se v literaturi pogosto uporabljata tudi okrajšana termina šolska dejavnost in obšolska dejavnost (prim. diplomsko delo M. Miklavčič Interesne dejavnosti, učni uspeh in priljubljenost med sošolci (2012, str. 11). Glede na vire je najočitnejša razlika med omenjenima tipoma interesnih dejavnosti v tem, kdo je izvajalec dejavnosti in kdo jo financira. Šolske interesne dejavnosti torej organizira šola in jih v osnovnem obsegu financira država, lahko pa deloma tudi občina (prim. M. Kolar, Interesne dejavnosti za 9-letno osnovno šolo (2008, str. 3). Obšolske interesne dejavnosti pa organizira zunanji izvajalec (npr. društvo, športni klub) in jih praviloma financirajo starši. Kraj izvajanja interesne dejavnosti torej ni odločilen kriterij za razločevanje, ker se lahko tudi obšolske interesne dejavnosti izvajajo v šoli (prim. diplomsko delo A. Ferfila Športne interesne dejavnosti na izbranih šolah v Kraški regiji (2012, str. 23).

Po našem mnenju imamo torej le dva različna tipa interesnih dejavnosti in posledično le dva pojma, za katera se v nam dostopni literaturi najpogosteje uporabljata termina šolska interesna dejavnost in obšolska interesna dejavnost. Za slednjega se v literaturi kot sinonima pojavljata tudi termina izvenšolska interesna dejavnost (prim. diplomsko delo A. Ferfila Športne interesne dejavnosti na izbranih šolah v Kraški regiji (2012, str. 23–24)) in zunajšolska interesna dejavnost (prim. članek V. Kiswarday Individualiziran program v inkluziji (2019, str. 55)). Ker pa je kopičenje sinonimov v terminologiji nezaželen pojav, vam za oznako tovrstne interesne dejavnosti svetujemo termin obšolska interesna dejavnost, ki je tudi v strokovni literaturi pogostejši.

Poleg krovnega termina interesna dejavnost, ki je jezikovnosistemsko ustrezen in ustaljen, vam torej za interesno dejavnost, ki jo organizira osnovna šola in je praviloma financirana s strani države in občine, svetujemo termin šolska interesna dejavnost. Za interesno dejavnost, ki jo najpogosteje organizirajo različna društva in športni klubi, pa svetujemo termin obšolska interesna dejavnost. Oba omenjena termina sta tudi jezikovnosistemsko ustrezna in se vključujeta v poimenovalni sistem stroke.