Z jezikovnosistemskega vidika so po našem mnenju vsi trije omenjeni terminološki kandidati ustrezni, razlike med njimi pa se kažejo na pojmovni ravni. Tako je za poimenovanje obravnavanega zbirnega pojma izraz izobraževalne institucije preozek, saj zajema le tiste institucije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, medtem ko ne pokriva razvojno-raziskovalne dejavnosti. Podobno je tudi izraz znanstvene institucije preozek, saj ne pokriva področja izobraževanja. Zato je po našem mnenju najprimernejši terminološki kandidat besedna zveza institucije znanja, ki ustrezno označuje obravnavani pojem.

Čeprav SSKJ2 in Slovenski pravopis 2001 pri samostalniku institucija uporabnika usmerjata na samostalnik ustanova, menimo, da je v tem primeru zaradi relativne ustaljenosti (prim. Revizijsko poročilo o sposobnosti črpanja sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, 2007, str. 13, in Uradni list RS, št. 34/2006, str. 2457), ki je eno od osnovnih terminoloških načel, ustreznejši izraz institucije znanja kot pa ustanove znanja. Sicer se v besedilih pojavlja tudi zveza ustanove znanja, a redkeje. Poleg tega pa se zdi, da se pogosteje pojavlja v nestrokovnih besedilih (npr. časopisni članki) kot pa v strokovnih besedilih, ki so sicer izhodišče za presojo o ustaljenosti termina.

Svetujemo vam torej uporabo termina institucije znanja, ki je relativno ustaljen in ustrezno označuje obravnavani pojem.