Kot ste ugotovili že sami, je v SSKJ2 naveden pridevnik insolventen, ki ima kvalifikator ekon. in razlago 'ki ni sposoben poravnati svoje plačilne obveznosti, ker dolgovi presegajo vrednost premoženja', prav tako najdemo pridevnik insolventen v Slovenskem pravopisu. V Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika je varianta s poslovenjeno predpono, torej nesolventen, ki ima prav tako kvalifikator ekon. in razlago 'ki ni sposoben poravnati svojih plačilnih obveznosti; plačilno nesposoben'. Besedna zveza *nesolventni postopki se praktično ne uporablja, zato jo bomo na tem mestu zanemarili. Pridevnika insolventen in insolvenčen sta tvorjena iz samostalnika insolvenca, ki je sicer redkeje uporabljana sopomenka samostalnika insolventnost. V SSKJ2 imata tako insolventnost kot insolvenca kvalifikator ekon. in razlago 'nesposobnost poravnati svoje plačilne obveznosti, ker dolgovi presegajo vrednost premoženja'. Pridevnika insolvenčen v SSKJ2 ni, najdemo pa ga v Besedišču slovenskega jezika, kjer so zbrane besede, ki se niso uvrstile v SSKJ2.

Po pregledu zadetkov na spletu smo ugotovili, da se bistveno pogosteje od termina insolventni postopek uporablja insolvenčni postopek (npr. monografija J. Cepca Ogledalo slovenskega insolvenčnega prava: Pravno-empirična analiza učinkovitosti insolvenčnih postopkov nad gospodarskimi družbami v Sloveniji, Ekonomska fakulteta, 2016), več diplomskih in magistrskih del, npr. magistrsko delo S. Trampuš Spremljanje in evidentiranje terjatev do dolžnikov, ki so v finančnih težavah ali v insolvenčnih postopkih, 2013). Zakaj je vrstni pridevnik v tem terminu insolvenčni in ne insolventni, je težko reči, je pa zanimivo, da raba potrjuje dve skupini terminov – eni imajo kot sestavino pogosteje pridevnik insolvenčni (npr. insolvenčni postopek, insolvenčno pravo, insolvenčna zakonodaja), drugi pa pridevnik insolventni (npr. insolventni dolžnik, insolventno podjetje, insolventna družba). Iz rabe je torej mogoče sklepati, da se pridevnik insolvenčni uporablja za zakonodajo in postopke, v katerih se urejajo položaji z insolventnimi strankami. Opazili smo tudi, da veliko avtorjev večinoma uporablja termin insolvenčni postopek, tu in tam pa se jim v istem besedilu zapiše tudi insolventni postopek. Takšno nedosledno uporabo terminov znotraj enega besedila odsvetujemo.

Omeniti je treba, da se v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) uporablja termin postopek zaradi insolventnosti, ki pa je s terminološkega vidika manj primeren, saj je struktura termina bolj opisna in kot taka bolj podvržena terminološkim variacijam. Lahko torej uporabljate termin iz Zakona, menimo pa, da je s terminološkega vidika bolj primeren termin insolvenčni postopek, ki je že ustaljen.