Za pojem, po katerem sprašujete, se v slovenščini uporablja več terminov. Kot ugotavljate že sami, v Botaničnem terminološkem slovarju najdemo termin vcepek, ki označuje 'biološki material, ki se vnese v gojišče ali drug organizem, npr. mikroorganizem, substrat z mikroorganizmom, delček tkiva, organa'. Naveden je tudi sinonim inokulum. Zanimivo pa je za sam postopek ('biotehn. vnos vcepka v organizem ali gojišče') uporabljen termin inokulacija in ne vcepitev, nacepitev ali kaj podobnega. Tudi v Farmacevtskem terminološkem slovarju 2 najdemo termin inokulacija 'nanos kužnine na površino ali v notranjost primernega rastnega gojišča', ki pa ima sinonim vcepitev.

V Mikrobiološki slovar sta vključena tako vcepek kot inokulum, pri čemer se vcepek kot iztočnica pojavi dvakrat. V prvem primeru ima vcepek definicijo 'mikroorganizem ali kultura mikroorganizmov, s katerimi (na)cepimo npr. gojišče' in nima sinonima, v drugem primeru pa je vcepek sinonim za inokulum, ki pa je definiran kot 'mikrobne celice, ki se za namene namnoževanja vnašajo v gojišče, tkiva in poskusne živali'. Iz tega je mogoče sklepati, da vcepek poimenuje dva različna pojma, inokulum pa poimenuje samo enega. V prvem primeru sta termina sinonima, v drugem primeru sinonimnega razmerja ni. Za postopek v slovarju najdemo le inokulacijo 'vcepljanje, nasaditev mikrobnih celic v gojišče ali tkivno kulturo z namenom namnoževanja'.

Angleško-slovenski slovar izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije za angleški termin inoculum ponuja dva slovenska termina, in sicer vcepek in inokulum, za angleški termin inoculation pa predlaga kar tri slovenske termine, in sicer vcepitev (v tekoče gojišče), nacepitev (na trdno gojišče) in inokulacijo, pri čemer opozarja, da je nacep napačno.

Omenimo še Agronomski terminološki slovar, ki nastaja v Terminološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. V ta slovar sta uvrščena termina inokulum, ki označuje 'patogen ali njegov del, npr. micelij gliv, spore, bakterijske celice, uporabljen za umetno okužbo rastlin ali nacepitev na hranljivo gojišče', angleški ustreznik je inoculum, in inokulacija, ki označuje 'prenos inokuluma na hranljivo gojišče ali gostitelja', angleški ustreznik je inoculation.

Pregled slovarjev torej kaže, da so rešitve v njih različne, kar pomeni, da tudi raba med različnimi vedami ni usklajena. Sklepamo, da ponekod pogosteje uporabljajo poimenovanje domačega izvora, tj. vcepek, ponekod pa poimenovanje tujega izvora, tj. inokulum. Če rabo teh dveh terminov preverimo v Korpusu akademske slovenščine KAS, ugotovimo, da se inokulum pojavi 2198-krat, vcepek pa 1098-krat (velja za vse vede skupaj). Inokulant, ki ga tudi omenjate v vprašanju, se pojavi le 19-krat. Inokulacija se pojavi 1591-krat, vcepitev 98-krat in nacepitev 133-krat.  

V zvezi z inokulantom ugotavljate, da ima slabšalno konotacijo zaradi priponskega obrazila -ant. S tem se z jezikoslovnega vidika ne moremo strinjati, saj v slovenščini obstajajo tudi besede s priponskim obrazilom -ant, ki nimajo slabšalne konotacije, npr. diplomant, informant, akceptant. Kljub temu bi v paru inokulum in inokulant, ki sta oba tujega izvora, dali prednost inokulumu, ki se uporablja bistveno pogosteje.

S terminološkega vidika je morda še bolj zanimivo razmerje med inokulumom in vcepkom. V skladu z jezikovnokulturnim načelom bi načeloma dali prednost poimenovanju slovenskega izvora, vendar pa se nam zdi v konkretnem primeru pomembna tudi pogostnost in predvsem usklajenost s povezanimi termini. Za postopek se bistveno pogosteje kot vcepitev in nacepitev uporablja inokulacija, kar potrjujejo tako terminološki slovarji kot tudi korpusni zadetki. Zato vam predlagamo, da za obravnavani pojem uporabljate termin inokulum.