Konvencija o pravicah invalidov, ki je začela veljati leta 2008 in jo je doslej ratificiralo 164 držav, v svojem 33. členu omenja dolžnost držav pogodbenic, da določijo tudi enega ali več vladnih organov za stike, ki so v angleškem besedilu poimenovani focal points. Pristojnosti teh organov obsegajo izvajanje, varovanje in spremljanje izvajanja konvencije. Menimo, da poimenovanje organ za stike, ki je uporabljeno v slovenskem prevodu konvencije, ni ustrezno, zato bi svetovali drugega.  

V slovenščini se sicer za focal point pojavlja več poimenovanj. Poročilo o uresničevanju Akcijskega programa za invalide 2014–2021 v letu 2016 omenja fokalno točko za nadzor, ki pa je v slovenskem okolju nerazumljiva, zato jo odsvetujemo. Isto poimenovanje najdemo tudi v Poročilu o uresničevanju Akcijskega programa za invalide 2014–2021 v letu 2018.

Jedro termina, ki ga obravnavamo, ni sporno, saj imamo v slovenščini nekaj poimenovanj z jedrno sestavino točka, npr. delovna točka, kontrolna točka, prestopna točka. Poleg že omenjene fokalne točke se pojavlja tudi središčna točka, ki pa navadno ne označuje konkretnega mesta ali imenovanega organa, ampak bolj vsebino, ki ji je namenjena večja pozornost, zato jo odsvetujemo.

Angleški termin focal point torej označuje mesto, kjer lahko zainteresirane osebe pridobijo informacije, poleg tega pa predstavlja tudi vstopno mesto v organiziran sistem nudenja pomoči. Pojavlja se tudi poimenovanje kontaktna točka, npr. v Splošnem aktu o varstvu ranljivih skupin, ki pa označuje drug pojem.

Info točka z varianto informacijska točka je precej razširjena v besedilih, najdemo jo npr. v končnem poročilu ciljno raziskovalnega projekta Dostopnost objektov v javni rabi za potrebe invalidov (str. 77, 83), Akcijskem načrtu Zveze za šport invalidov – Slovenskega paralimpijskega komiteja (str. 19).

Menimo, da informacijska točka ustrezno poimenuje opisani pojem, zato svetujemo, da za angleški termin focal point uporabljate slovensko poimenovanje informacijska točka.