Opis terminološkega problema:
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin slackline, ki označuje obliko rekreacije, pri kateri gre za lovljenje ravnotežja na traku, napetem med dvema opornima točkama, npr. drevesoma. V slovenskih besedilih se za omenjeno dejavnost najpogosteje uporablja termin hoja po traku, ki pa po mojem mnenju ne označuje pojma dovolj natančno, saj ne gre le za hojo, temveč lahko tudi za izvajanje različnih trikov na traku. Poleg tega bi vas prosil za pomoč pri oblikovanju terminov za različne podtipe obravnavane dejavnosti. Za izvajanje trikov na traku se v angleščini uporablja termin trickline, za hojo po traku, ki je napet nad vodo, waterline, za hojo po traku na veliki višini pa highline. Ali bi bilo ustrezno, če bi termin hoja po traku zamenjali s terminom balansiranje na traku oziroma ravnoteženje na traku? Ali bi bili za povezane angleške termine slackline, slackliner, slackline community ustrezni slovenski termini balansa, balanser, skupnost balanserjev?
Vprašanje poslano: 4. 5. 2016
Mnenje Oddelka za terminologijo:Za poimenovanje obravnavane oblike rekreacije se v slovenskem jeziku ob citatnem poimenovanju slackline vse bolj uveljavlja termin hoja po traku, ki je potrjen tudi v strokovni literaturi (prim. diplomsko delo M. Tomšič Možnost rekreacije in športnega turizma v Mojstrani, 2013, str. 79). Termin hoja po traku je sicer precej opisen, a ga prav zaradi njegove ustaljenosti, ki je pomemben kriterij v terminologiji, ne kaže menjati. Tudi dejstvo, da ne gre le za hojo, temveč lahko tudi za izvajanje različnih trikov, ni moteče in ni razlog za zamenjavo termina, saj termini le označujejo pojme in ni nujno, da jih tudi povsem natančno opišejo. Na osnovi tega odsvetujemo vpeljavo novih terminov balansiranje in ravnoteženje, saj bi to lahko po nepotrebnem povzročilo poimenovalno zmedo.
Težava se pojavi pri poimenovanju različnih podtipov hoje po traku. V diplomskem delu A. Nahtigala (Učenje hoje po najlonskem traku, 2012, str. 26) je za angleški termin lowline navedeno opisno slovensko poimenovanje hoja po trakovih, napetih nizko nad tlemi. Tovrstna poimenovanja so s stališča terminološke vede manj ustrezna, ker so izrazito podvržena besedilnim variacijam, ki so nazaželene, saj v terminologiji stremimo k čimbolj enoznačnemu poimenovanju pojmov. Zato na tem mestu svetujemo delno prilagoditev oziroma skrajšanje poimenovanj, kajti le tako imajo možnost, da se ustalijo in uspešno opravljajo funkcijo termina. Tako za angleški termin lowline predlagamo termin nizka hoja po traku, za trickline izvajanje trikov na traku, za waterline vodna hoja po traku, za highline pa visoka hoja po traku. Na tem mestu je potrebno opozoriti, da to še niso uveljavljena poimenovanja, a imajo po našem mnenju več možnosti za obstanek kot daljša, bolj opisna poimenovanja pojmov.
V besedilih na spletu se v zvezi z obravnavano obliko rekreacije pogosto pojavlja izraz gurtna, na katerega opozori tudi A. Nahtigal v svojem diplomskem delu (Učenje hoje po najlonskem traku, 2012, str. 17): »Ne moremo tudi mimo izraza »gurtna«, ki bi ga nemara lahko celo uporabili kot prevod besede »slackline«, saj je v slovenskem okolju najbolj poznan in uporabljan izraz, simbolizira pa nič drugega kot hojo po najlonskem traku.« Izraz gurtna sicer omogoča oblikovanje celotne skupine poimenovanj, npr. gurtnanje, nizko gurtnanje, vodno gurtnanje, akrobatsko gurtnanje, visoko gurtnanje, gurtnar, gurtnarska skupnost, a deluje žargonsko in ga zato za strokovna besedila odsvetujemo.
Svetujemo torej uporabo termina hoja po traku, ki je v stroki relativno ustaljen. Za podtipe pa svetujemo termine nizka hoja po traku, izvajanje trikov na traku, vodna hoja po traku in visoka hoja po traku. Za poimenovanje osebe, ki hodi po traku, pa bi lahko po analogiji z zloženko vrvohodec uvedli termin trakohodec, ki je jezikovnosistemsko ustrezen in bi se lahko uveljavil.
Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer