Opis terminološkega problema:
Name se je obrnila prijateljica urbanistka, ki jo je zmotil termin hodljivost. Termin je sicer že uvrščen v Urbanistični terminološki slovar, kjer je definiran kot 'značilnost prostora, ki je primeren in privlačen za hojo'. Na to sem jo opozoril, a se beseda še vedno upira njenemu jezikovnemu čutu. Mogoče pa se v tem kalku iz angleškega termina walkability vendarle skriva besedotvorni problem. Tekst je npr. berljiv, ker ga lahko beremo, po drugi strani pa je denimo oseba zapeljiva, ker nas lahko zapelje. V obeh primerih sta v podstavi glagola, ki sta prehodna in imata predmet v tožilniku. Glagol hoditi pa ni tak: prostor ne hodi, ker nima lastnosti živosti, vendar ne rečemo, da hodimo prostor, ampak v prostoru. Zanimata me vaše stališče in razlaga.
Vprašanje poslano: 5. 7. 2017
Mnenje Oddelka za terminologijo:O priponskem obrazilu -(l)jiv, s katerim se iz glagolskih podstav tvori pridevnike, Anton Bajec v monografiji Besedotvorje slovenskega jezika (2. Izpeljava slovenskih pridevnikov; 3. Zloženke), 1952, na str. 18 pravi naslednje: »Glagolske izvedenke pomenijo, da kdo dela tisto, kar pravi osnovni glagol (dremljiv, bodljiv), ali da se tisto da narediti (čitljiv, drobljiv).« V skladenjski podstavi pridevnikov iz prve skupine nastopajo tudi glagoli, ki zahtevajo samo imenovalniško določilo (npr. omahljiv).
Pridevnik hodljiv, iz katerega je izpeljan samostalnik hodljivost, sodi v drugo skupino. V tej res prevladujejo pridevniki s podstavnim glagolom, ki zahteva tožilniško določilo, npr. dobavljiv (po SSKJ2 'ki se da dobaviti'), vendar se najdejo tudi takšni, ki so tvorjeni iz glagola, ob katerem je bolj običajno netožilniško določilo, npr. plezljiv (po SSKJ2 'po katerem se da plezati'; v konkretnem primeru je ob glagolu navadno predmet v mestniku; takšen je tudi pridevnik hodljiv 'po/v katerem se da hoditi').
Termin hodljivost se uporablja v strokovnih besedilih s področja urbanizma, gl. npr. doktorsko disertacijo Petre Vertelj Nared Vloga javnega prostora kot podpora urbanemu razvoju na primeru majhnih mest v Sloveniji, (2014, npr. str. 12) in priročnik, ki so ga uredili Maja Simoneti, Marko Peterlin in Petra Očkerl, Jane’s Walk: Urbani sprehodi za prijaznejša mesta, 2012, npr. str. 24). Termin hodljivost je sodeč po rabi v strokovnih besedilih in uvrstitvi v Urbanistični terminološki slovar v urbanistični terminologiji že dokaj uveljavljen, z jezikovnosistemskega vidika pa ni problematičen, zato njegovo zamenjavo odsvetujemo.
Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer