Jedrna sestavina termina življenje torej ni vprašljiva, dilema pa je pri določilu, ki izvira iz latinskega pridevnika gregarius. Oblika gregaren je navedena v Besedišču slovenskega jezika, kjer so zbrane besede, ki so bile zabeležene ob pripravi SSKJ, a se vanj niso uvrstile zaradi prenizke frekvence. Oblike gregaričen pa nismo našli v nobenem od nam dostopnih slovarjev. V Velikem slovarju tujk (Cankarjeva založba, 2002) je sicer naveden samostalnik gregarizem, ki ima v 4. pomenu naveden tudi zoološki pomen 'nagonsko združevanje živali v črede', ni pa navedene pridevniške oblike.

Obliko pridevnika gregaričen smo našli v korpusu znanstvenih besedil OSS, kjer se pojavi 2-krat, medtem ko se oblika gregaren pojavi 17-krat. V tem korpusu je tudi 18 zadetkov za samostalnik gregarnost, ki je tvorjen iz pridevnika gregaren, in 3 zadetki za samostalnik gregaričnost, ki je tvorjen iz pridevnika gregaričen. Za samostalnik gregarizem pa v korpusu OSS nismo našli nobene pojavitve.

Pri prevzemanju latinskih besed v slovenščino se latinski končaji navadno izpuščajo ali zamenjujejo s slovenskimi, redkeje se ohranjajo (prim. Pravopis 8.0, O prevzemanju iz posameznih jezikov, člen 21). V tem primeru bi zato lahko uporabili končaj -ičen, ki pa je značilen za izsamostalniške tvorjenke iz samostalnikov na -ik, -ika, -ica, npr. jezik > jezičen, razlika > različen, celica > celičen (prim. A. Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika (SAZU, 1952, str. 39)). V vseh naštetih primerih je končaj mogoče tudi glasoslovno utemeljiti, saj gre za mehčanje k > č in c > č. Ker gre pri obravnavanem latinskem pridevniku za drugačen primer, je po našem mnenju ustreznejši krajši končaj -en, torej gregaren. Ta oblika pridevnika je analogna s pridevnikom solitaren, ki izvira iz latinskega pridevnika solitarius in je naveden tudi v SSKJ2 z razlago 'posamezen, osamljen'.

Za obravnavani pojem s področja zoologije vam torej svetujemo termin gregarno življenje.