Angleški termin graphicacy sta leta 1965 v prilogi časnika The Times uvedla W. G. V. Balchin in A. M. Coleman. Naslov članka je bil Graphicacy should be the fourth ace in the pack, na spletu je dostopen ponatis iz leta 1966 v reviji The Carthographer 3/1, str. 23–28. Avtorja zmožnost komuniciranja z grafičnimi prikazi postavita na isto raven kot zmožnost branja in zmožnost pisanja (ang. literacy), zmožnost komuniciranja z matematičnimi znaki (ang. numeracy) ter zmožnost ustnega komuniciranja (ang. articulacy), zato tudi beseda graphicacy v angleščini sledi istemu besedotvornemu vzorcu kot literacy, numeracy in articulacy. Če v skladu z avtorjema termina zmožnost branja in razumevanja grafičnih prikazov razumemo kot enakovredno npr. zmožnosti branja in pisanja, torej pismenosti (ang. literacy), bi bil slovenski termin lahko grafična zmožnost. Potrditve zanj v slovenskih besedilih sicer nismo našli.

Če je pismenost izhodiščno pomenila zmožnost branja in pisanja, pa se je sčasoma začela uporabljati tudi za 'znanje (uporabe), obvladovanje česa sploh' (SSKJ2). V Nacionalni strategiji za razvoj pismenosti iz leta 2006 lahko beremo, da je pismenost »trajno razvijajoča se zmožnost posameznikov, da uporabljajo družbeno dogovorjene sisteme simbolov za sprejemanje, razumevanje, tvorjenje in uporabo besedil za življenje v družini, šoli, na delovnem mestu in v družbi. /…/ Poleg zmožnosti branja, pisanja in računanja, ki veljajo za temeljne zmožnosti pismenosti, se danes poudarja tudi pomen drugih zmožnosti (npr. poslušanje) in novih pismenosti, kot so informacijska, digitalna, medijska pismenost in druge, ki so pomembne za uspešno delovanje v družbi.« To potrjujejo tudi nekateri terminološki slovarji. Tako lahko recimo v Slovarju družboslovne informatike najdemo digitalno pismenost, informacijsko pismenost in računalniško pismenost, v Farmacevtskem terminološkem slovarju 2 pa npr. zdravstveno pismenost. Zanimivo je, da avtorji Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030 izhajajo iz predpostavke, da je bralna pismenost »temelj drugim pismenostim«.

Relativno ustaljen termin je tudi vizualna pismenost (ang. visual literacy), ki označuje sposobnost luščenja informacij s slik v najširšem smislu, pri čemer gre za podoben proces kot pri branju. Če pojem, ki ga označuje angleški termin graphicacy, razumemo kot podvrsto vizualne pismenosti, bi bil ustrezen slovenski termin grafična pismenost. Omenimo še, da se v angleščini uporablja tudi termin graphical literacy. Termin grafična pismenost se pojavi tudi v doktorski disertaciji I. Hergan Razvijanje kartografske pismenosti 10-letnih učencev (2013, npr. str. 9), kjer piše, da je kartografska pismenost ena od podkategorij grafične pismenosti, ki označuje: »sposobnost branja in razumevanja grafičnih sporočil, med katera sodijo preglednice, stolpčni grafikoni, črtni grafikoni, krožni grafikoni, skice, diagrami, časovne preglednice (urniki, vozni redi ipd.), fotografije, načrti, zemljevidi itd.«

Svetujemo vam torej, da za angleški termin graphicacy, ki je del vizualne pismenosti, uporabite termin grafična pismenost.