V slovenščini se za sliko ali posnetek, ki je spremenjen s pomočjo posebnih algoritmov tako, da so prek globokega učenja umetnih nevronskih mrež z velikim številom plasti nevronov in postopkov za sintezo človeških obrazov elementi posameznih fotografij ali videoposnetkov združeni v tako prepričljiv ponaredek, da ga mnogi ne prepoznajo, že pojavlja poimenovanje globoki ponaredek.

V angleškem slovarju Merriam-Webster pa je poleg definicije pojma zanimiv tudi etimološki dodatek, ki pojasnjuje, da je izraz deep tudi del termina deep learning, ki mu v slovenščini ustreza termin globoko učenje. V Islovarju je definirano kot 'pristop k strojnemu učenju z modeliranjem hierarhične strukture podatkov, ki navadno sloni na uporabi večslojnih nevronskih mrež'.

Globoki ponaredek se tako pojavlja v več člankih, npr. v člankih A. Potočnika Deepfake: zlonamerni videoposnetki z vašim obrazom (Dnevnik, 1. 7. 2019), Z mišmi nad ponarejene posnetke deep fake (Dnevnik, 13. 8. 2019), nepodpisanem članku Pojoča Stalin in Hitler- kaj je res in kaj ni? (Vestnik.si, 14. 9. 2020), Ureditev področja umetne inteligence (Mladina, 22.10. 2020) in tudi v strokovnem članku M. Pešec Vpliv razvoja umetne inteligence na nacionalno varnost (Sodobni vojaški izzivi 22/1, 5. 2020, str. 109–128).

Globoki ponaredek je ustreznik za angleški termin deepfake tudi v terminološki bazi IATE. Slovenski termin pojem ustrezno označuje in je relativno ustaljen, zato vam svetujemo, da za deepfake uporabite slovenski termin globoki ponaredek.