Geografsko zamišljanje, zamišljene geografije

Opis terminološkega problema:

Zanima me ustreznost termina geografsko zamišljanje za angl. geographical imagination oziroma zamišljene geografije za ang. imagined (tudi imaginative) geographies. V slovenski geografiji sta pojma razmeroma nova, tako da uveljavljena slovenska ustreznika za geographical imagination in imagined geographies še ne obstajata. Gre za dojemanje prostora preko slik, besedil in diskurzov. Na poimenovanje je vplival prevod knjige Benedicta Andersena: Imagined communites, ki se v slovenščini glasi Zamišljene skupnosti.

enlightenedVprašanje poslano: 13. 6. 2016

Mnenje Terminološke sekcije:

Novi termini v slovenščini pogosto nastajajo s prevajanjem, ki je uveljavljen poimenovalni postopek. Pri tem je pomembno, da se pojmovnost iz enega jezika ustrezno prenese na drugega. Termin, ki nastane s prevodom, naj bi vzbujal iste predstave kot v izvornem jeziku. Pri terminih geografsko zamišljanje in zamišljene geografije ne vidimo težave v nobeni od sestavin, geografija je uveljavljen termin, pridevnik zamišljen in samostalnik zamišljanje pa izhajata iz glagola zamisliti se (oz. njegove nedovršne oblike zamišljati se), ki po SSKJ pomeni 1. 'v mislih izoblikovati, ustvariti', 2. 'v mislih izoblikovati, ustvariti podobo, predstavo česa'. Kljub temu, da gre za nova pojma, najdemo potrditev termina geografsko zamišljanje tudi v relevantnih strokovnih besedilih, npr. v članku Geographical imagination of landscapes: analysis of the book of photographs Slovenian landscapes / Geografsko zamišljanje pokrajin: analiza fotomonografije Slovenske krajine, ki so ga napisali M. Urbanc, P. Gašperič in J. Kozina v reviji Acta geografica, 2015, str. 99–125, in v članku Na stičišču literature in geografije: Literatura kot predmet geografskega preučevanja na primeru slovenske Istre, katerega avtorja sta M. Urbanc in M. Juvan in je bil objavljen v Slavistični reviji, 2012, str. 297–316.

Termin zamišljene geografije je uporabljen npr. v magistrski nalogi Aleksandra Zupana z naslovom Spominjanje izgubljenih prostorov: Stara družinska fotografija in naracije zamišljenih geografij, 2015, in v diplomskem delu Sanje Filipović: Mehiške telenovele – soustvarjalke mehiške nacionalne identitete, 2012. 

Termina geografsko zamišljanje in zamišljene geografije sta torej ustrezna, vendar bi s terminološkega (jezikovnega) vidika radi opozorili na to, da gre očitno za dva, sicer zelo sorodna pojma. Geografsko zamišljanje je vrsta dejavnosti oz. proces, medtem ko so zamišljene geografije rezultat tega procesa, ker ne gre za geografijo kot vedo, pač pa za predstave o krajih. Predlagamo dosledno ločevanje med obema. Če pa bi želeli le en termin, bi se bilo treba odločiti, kaj je bistveno – proces ali rezultat procesa – in na podlagi tega izbrati enega od teh dveh terminov.