Ne glede na to, da pri prečrkovanju drugih pisav v pravopisu upoštevamo (slovenščini prilagojeno) izvorno glasovno podobo (tako se lahko ë prečrkuje kot –e- ali –jo-), bi zapis fljorovij v slovenskem jeziku predstavljal glasovno posebnost, saj nimamo besed, ki bi imele mehčani glas l, temu pa bi sledil o (obstajajo pa besede flomaster, flor, floskula, flota ipd.) ali e (imamo pa flegma, fleksija, fleten).

Četudi je etimologija imena še jasna in razvidna, smo kemijske elemente poslovenili preko latiniziranih predlog. Velja tudi, da za poimenovanje elementov in spojin veljajo mednarodna pravila, ki jih določi mednarodna unija za čisto in uporabno kemijo, označena s kratico IUPAC (International Union of Pure and Applied Chemistry).

Imena elementov so v različnih jezikih različna, zato ima vsak element oznako, ki predstavlja značilnost določenega elementa in je po vsem svetu enaka, tako imamo popolnoma »slovenska imena« za najbolj pogoste elemente, kot so vodik, kisik, ogljik, železo ipd., vendar že renij (in ne morebitni homonim ren).

Sploh za umetne radioaktivne elemente v slovenščini uporabljamo latinizirano predlogo, ki jo v skladu z običajnim splošnojezikovnim prenosom iz latinščine v slovenščino slovenimo s priponskim obrazilom –ij. Torej flerovij in ne karkoli drugega, pri čemer ni nepomembno, da je za flerovij v splošnih spletnih brskalnikih najti več kot 4000 zadetkov.