Opis terminološkega problema:
Vsako leto se v morju izgubi ali namenoma odvrže več sto tisoč ton ribolovne opreme, med katero so tudi ribolovne mreže. Morske živali se vanje zapletajo in posledično poginejo, zato zanje predstavljajo veliko nevarnost. Odvržena oz. izgubljena mreža, če je nihče ne odstrani, plava po morju in lovi živali, s tem pa povzroča škodo morski favni. Angleško poimenovanje za to mrežo je ghost net, za ribiško opremo ghost gear, za pojav pa ghost fishing. Med slovenskimi poimenovanji za pojav smo našli izraz fantomski ribolov, za vrsto opreme fantomska ribolovna oprema in izgubljena ribolovna oprema, za mrežo pa fantomska mreža in mreža duh. Katero poimenovanje za tovrstni pojav, ribiško opremo in mreže bi bilo v slovenščini najustreznejše?
Vprašanje poslano: 21. 2. 2022
Mnenje Oddelka za terminologijo:Za poimenovanje ribiške opreme, ki ne služi več svojemu namenu in se iz različnih razlogov nahaja v morju ter ogroža živali, se nam termin izgubljena ribolovna oprema ne zdi primeren, saj je preveč opisen in zato s stališča terminologije manj funkcionalen. Prav tako pojma ne poimenuje dovolj natančno; mreže, v katere se v morju zapletajo živali, niso nujno izgubljene, kot ste navedli, temveč so lahko npr. tudi odvržene, opuščene ali potopljene.
Pri mogočih poimenovanjih za mrežo navajate tudi poimenovanje mreža duh, ki je verjetno nastalo pod vplivom angleškega poimenovanja (ghost net) in metaforično označuje mrežo, ki se je sicer ne uporablja, saj brezciljno plava po morju, še vedno pa delno služi svojemu namenu, tj., da se vanjo ujame ulov. V tem primeru sicer na veliko škodo morskih živali in morskega dna. Menimo, da sestavina duh v slovenskih terminih za obravnavane pojme ni najprimernejša izbira. Ostanejo torej še poimenovanja s pridevnikom fantomski.
Fantomski je sestavina termina fantomska bolečina, ki označuje bolečine na mestu amputiranega dela telesa (gl. https://www.zdravstvena.info/vsznj/fantomska-bolecina/). Ta ustreza angleškemu terminu phantom pain, pa tudi terminu ghost pain. Angleška izraza phantom in ghost sta si namreč pomensko blizu. Fantom je v SSKJ2 označen kot 'izmišljena, fantazijska podoba česa, privid', duh pa v 5. pomenu: v različnih mitologijah in religijah 'bitje netvarne narave'. Glede na metaforični prenos, ki je vir poimenovanja, sta ustrezna oba, fantom in duh.
Fantomski je tudi sestavina iztočnice fantomski avtor v Bibliotekarskem terminološkem slovarju, v katerem je definiran kot 'skrivni avtor dela, ki izide pod imenom drugega avtorja', ustreza pa angleškemu ghost writer, redkeje phantom writer. Menimo, da pridevniška sestavina fantomski v metaforičnem smislu ustrezno poimenuje pojav, po katerem sprašujete. Za fantomsko mrežo in fantomski ribolov smo pojavitve našli npr. v biltenu Mednarodne znanstvene konference Ekologija za boljši jutri (2017, str. 322), za fantomski ribolov pa npr. v Referenčnem dokumentu NATURA 2000 (str. 9). V terminološki bazi IATE se pojavi fantomski ribolov kot ustreznik za ghost fishing, z opombo ''Usklajeno z ministrstvom za kmetijstvo''. Njihova rešitev za slovensko poimenovanje ghost (fishing) gear pa je opisna: zapuščena, izgubljena ali drugače zavržena ribiška oprema, kar se nam, kot smo že omenili, zdi manj ustrezna možnost.
Kot krovno poimenovanje vam svetujemo fantomski ribolov, za ribiško opremo in mrežo pa fantomska ribiška oprema in fantomska mreža. Termini so povezani na pojmovni in tudi na izrazni ravni, ustrezajo terminološkemu načelu gospodarnosti, saj gre za besedne zveze z levim pridevniškim prilastkom, kar je za termine v slovenščini najbolj tipična oblika, prav tako pa so tudi jezikovnosistemsko ustrezni.
Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Sitar, Mojca Žagar Karer