Glede na nam dostopne vire (prim. Energy security, 2004, str. 279) menimo, da gre v vašem vprašanju vendarle za dva različna pojma in da je zato prav, da imamo tudi dva različna termina. Ker pa gre za zelo sorodna pojma, pri katerih gre zlasti za razliko v vidikih obravnave, prihaja v besedilih (tudi angleških) pogosto do sinonimne uporabe v vprašanju navedenih terminov.

Menimo, da gre v enem primeru za pojem s področja nacionalne varnosti in geopolitike, za katerega V. Prebilič in J. Juvan v članku Paradigma sodobne energetske varnosti (Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, 41, 2014, str. 44–47) navajata iz tuje literature prevzeto definicijo, kjer je omenjeni pojem v osnovi definiran kot 'zagotavljanje cenovno zmerne, zanesljive in okolju prijazne preskrbe z energijo'. V nadaljevanju avtorja omenita, da nekateri avtorji definicijo dopolnjujejo še s štirimi elementi: razpoložljivostjo, zanesljivostjo, cenovno dostopnostjo in trajnostjo. Za obravnavani pojem s področja družboslovja se v slovenskih besedilih večinoma uporablja termin energetska varnost, ki je torej relativno ustaljen in tudi jezikovnosistemsko ustrezen.

V drugem primeru pa gre za pojem s področja energetike oziroma distribucije energije do odjemalcev. Čeprav se pojem verjetno lahko nanaša na vse vrste energentov, se v gradivu najpogosteje pojavlja v povezavi s proizvodnjo in distribucijo električne energije. V Slovarju strokovnih izrazov za trg z električno energijo (2003, str. 67) je definiran kot 'sposobnost elektroenergetskega sistema, da v določenem trenutku, tudi ob okvari, zagotovi dobavo električne energije odjemalcem v dogovorjeni količini in predpisani kakovosti' in označen s terminom sigurnost oskrbe (ang. security of supply). V pregledanih slovenskih besedilih pa se za obravnavani pojem pogosteje uporablja slovenski ustreznik zanesljivost oskrbe, medtem ko je termin sigurnost oskrbe precej redek.

Če povzamemo, je torej razlika v tem, da je pojem s področja energetike ožji, saj se osredotoča na tehnični vidik oskrbe z energijo, medtem ko je pojem na področju družboslovja širši. Zanesljivost je na področju družboslovja le eden izmed vidikov obravnavanega pojma, ki ga poleg tega pomembno opredeljujejo še družbeno-ekonomski in geopolitični vidiki.

Svetujemo torej, da se dosledno ločuje med pojmoma in da se za vsak pojem uporablja svoj termin. Tudi če je raba v angleščini precej nedosledna, to še ni razlog, da tega ne bi razdvoumili v slovenščini. Za širši pojem s področja družboslovja svetujemo termin energetska varnost, medtem ko za ožji pojem s področja energetike svetujemo termin energetska zanesljivost. Daljši termin zanesljivost oskrbe z energijo je namreč nekoliko neroden, ker je podvržen različnim besedilnim variacijam, kar potrjuje tudi stanje v  že omenjenem Slovarju strokovnih izrazov za trg z električno energijo, kjer je kot iztočnica navedena kar zveza zanesljivost oskrbe.

Po našem mnenju sta zvezi energetska varnost in energetska zanesljivost jezikovnosistemsko ustrezni, relativno ustaljeni in dovolj razlikovalni, da se lahko (dokončno) uveljavita vsaka na svojem strokovnem področju. Problem pa bi lahko nastopil pri prevajanju besedil, ki niso izrazito vezana na eno strokovno področje. V tem primeru vam predlagamo, da izberete tisti termin, ki bolj ustreza vsebini pojma, in ga potem dosledno uporabljate.