V primeru endoplazemski/endoplazmatski retikulum/retikel (pojavlja se tudi retikul) sta variantni obe sestavini termina. Glede razmerja endoplazemski : endoplazmatski – v SSKJ najdemo iztočnico plazemski 'nanašajoč se na plazmo' (iztočnice plazmatski ni), enako je tudi v slovarskem delu Slovenskega pravopisa, ki pri iztočnici citoplazmatski uporabnika usmerja na citoplazemski (gesla endoplazemski in endoplazmatski ni). Pri drugi sestavini termina gre za razmerje med latinskim reticulum in poslovenjenim retikel, retikul oz. retikulum, pri čemer ne obstajajo povsem nedvoumna in obvezujoča pravila, kako ravnati v takih primerih.

Termin endoplazemski retikulum beležijo 4 terminološki slovarji: Mikrobiološki slovar ('celični organel evkariontskih celic, kjer se sintetizirajo lipidi in nekatere beljakovine. Je iz sistema membran, ki sestavljajo med seboj povezane mešičke in kanale'), Slovenski medicinski slovar ('znotrajcelični membranski sistem, sestavljen iz medsebojno povezanih mešičkov in kanalov, ki jih oblikujejo membrane'), Angleško-slovenski slovar izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije (kot ustreznik angleškemu terminu endoplasmic reticulum) ter Veterinarski terminološki slovar ('ultrastrukturni celični organel iz sistemov prostorov, omejenih s celičnimi membranami, pomemben za znotrajcelični transport in presnovno dejavnost različnih snovi v citoplazmi'). Termin endoplazemski retikulum se pojavi tudi v 2 definicijah v Farmacevtskem terminološkem slovarju (gl. iztočnici inozitoltrifosfat in koencim Q₁₀). Botanični terminološki slovar pa navaja termin endoplazemski retikel ('razvejen sistem membranskih cistern v evkariontski celici, povezan z ribosomi, jedrno membrano, Golgijevim aparatom, vakuolo, v katerem poteka sinteza beljakovin, lipidov'). Noben slovar ne beleži terminov endoplazmatski retikulum in endoplazmatski retikul. 

V referenčnem korpusu Gigafida (ki sicer vsebuje tudi strokovna besedila) se pojavljajo zveze endoplazemski retikulum (17 pojavitev, od tega 12-krat v istem viru; vključene so zveze tipa zrnati endoplazemski retikulum ipd.), endoplazmatski retikulum (15 pojavitev, v 10 različnih virih, vključno z zvezami tipa zrnati endoplazemski retikulum) in endoplazemski retikel (40 pojavitev, vključno z zvezami tipa zrnati endoplazemski retikel, vendar se kar 38-krat pojavi v istem viru). Termini endoplazmatski retikul, endoplazemski retikul ter endoplazmatski retikel se v korpusu Gigafida ne pojavijo. V rabi so torej pogostejši termini endoplazemski retikulum, endoplazemski retikel in endoplazmatski retikulum, pri čemer je težko reči, da eden od njih močno prevladuje. V besedilih, zbranih za Terminološki slovar živinoreje, se pojavljata le termina endoplazmatski retikulum (9 pojavitev, 5 različnih virov) in endoplazemski retikulum (5 pojavitev, 3 različni viri). Za bolj zanesljive podatke o pogostosti teh terminov v strokovnih besedilih pa bi bilo treba pripraviti specializirani korpus oz. korpuse besedil s področja medicine/citologije/biologije/botanike.

Slovarji so skoraj enotni in z izjemo Botaničnega terminološkega slovarja priporočajo endoplazemski retikulum. Ta termin se pojavlja tudi v besedilih na internetu in v korpusu Gigafida. Zato vam predlagamo, da uporabite termin endoplazemski retikulum. Slovarji in raba se pri tem terminu namreč najbolj ujemajo.

Na vaše vprašanje o merodajnosti Mikrobiološkega slovarja lahko odgovorimo, da naj bi terminološki slovarji praviloma sodili med najbolj relevantne vire o terminologiji, pri čemer na zanesljivost konkretnega terminološkega slovarja vpliva več dejavnikov, med drugim časovna oddaljenost od izdaje slovarja, upoštevanje uveljavljenosti terminov (kakor se kaže v korpusih besedili z določenega strokovnega področja), ustreznost zasnove slovarja, relevantnost sodelujočih avtorjev (strokovnjakov), njegova dostopnost/razširjenost med uporabniki itd.