Dopplerjev pojav, dopler

Opis terminološkega problema:

Zanima me, kako se v slovenščini pravilno piše termin dopler (dopler ali Doppler)? V angleščini je jasno, pišejo Doppler, ker gre za osebno ime izumitelja (avstrijski fizik in matematik Christian Andreas Doppler). C. A. Doppler je odkril fizikalni pojav, ki se po njem imenuje Dopplerjev/dopplerjev/doplerjev pojav – to je fizikalni pojav, pri katerem zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetolobe. V medicini se uporablja Dopplerjev/dopplerjev/doplerjev ultrazvok, s katerim se zaznava in meri krvni pretok, temelji pa na Dopplerjevem/dopplerjevem/doplerjevem pojavu. Vprašanje se nanaša tudi na termine pulzni Doppler/doppler/doppler, tkivni Doppler/doppler/doppler in barvni Doppler/doppler/doppler, ki označujejo različne ultrazvočne tehnike oz. metode – prav tako se uporablja npr. pulzna Dopplerska/dopplerska/doplerska preiskava, a je v slovenščini v teh primerih povezava z osebnim imenom manj jasna.

enlightenedVprašanje poslano: 22. 12. 2016

Mnenje Terminološke sekcije:

V terminologiji pogosto srečamo izlastnoimenske termine, torej termine, katerih sestavina je tudi lastno ime. Pogosto gre za priimek osebe, ki je odkrila določen pojav ali zakonitost, pa tudi za priimek osebe, ki je prva izumila kakšno napravo itd. Slovenski pravopis v § 115 določa: »Z veliko se svojilni pridevniki iz lastnih imen lahko pišejo tudi tedaj, kadar zaznamujejo duhovno last, npr. Pitagorov izrek, Ludolfovo število, Ohmov zakon.« V § 157 in 158 sicer piše, da pridevniki na -ov/-ev in -in včasih zaznamujejo tudi vrstnost (in ne svojine), med primeri pa so npr. voltov člen, papinov lonec in martinova peč.

Po naših izkušnjah strokovnjaki izrazito zagovarjajo rabo, kot jo določa § 115. Lastnoimensko sestavino terminov, pri katerih se ohranja povezava z izumiteljem/odkriteljem, torej pišejo z veliko začetnico. Nekaj primerov iz različnih terminoloških slovarjev: Nasonova žleza (Čebelarski terminološki slovar), Fraunhoferjeve črte (Geološki terminološki slovar), Wegenerjeva teorija (Geografski terminološki slovar). Nekateri slovarji pa upoštevajo varianto z veliko začetnico (prednostno) in tudi varianto z malo začetnico (prim. Försterjev resonančni prenos/försterjev resonančni prenos v Botaničnem terminološkem slovarju).

V tem primeru bi torej pisali Dopplerjev pojav in Dopplerjev ultrazvok (pa tudi Dopplerjev radar, Dopplerjeva razširitev itd.). V Terminološkem slovarju avtomatike je recimo iztočnica Dopplerjev ultrazvočni merilnik pretoka, pridevnik Dopplerjev (in stalno zvezo Dopplerjev pojav) najdemo tudi v Slovenskem medicinskem slovarju. Problem nastane, ko se tipična zveza pridevnika v levem prilastku s samostaniškim jedrom posamostali in ostane samo (pulzni/tkivni/barvni) Doppler/doppler/dopler. Citatni zapis (Doppler) je neroden, poleg tega pa tu ne gre več za navezavo na osebno ime, ampak – skupaj z določilom – za poimenovanje določene ultrazvočne tehnike (ki sicer temelji na Dopplerjevem pojavu). Zato v tem primeru svetujemo podomačeno obliko (pulzni/tkivni/barvni) dopler. Ne vidimo razloga, da bi ohranjali polcitatni zapis (doppler), saj je beseda dopler očitno že postala del slovenskega jezika. Enako svetujemo v primeru, ko tvorimo pridevnik na -ski, torej doplerski (npr. doplerska preiskava), čeprav Slovenski medicinski slovar navaja varianto dopplerski z definicijo 'nanašajoč se na Dopplerjev pojav, zlasti pri uporabi ultrazvoka za diagnostiko'.