Za angleški vojaški termin targeting se v slovenščini torej uporabljajo vsaj trije izrazi: targeting, izbira in delovanje na cilj in ciljenje. V terminološkem kotičku v reviji Slovenska vojska (2013, št. 4, str. 45), je omenjen tudi izraz ciljno delovanje, ki pa se v rabi očitno ni uveljavil.

Targeting je citatni termin, kar pomeni, da je neposredno prevzet iz angleščine. Seveda je praktično, kadar je slovenski termin enak angleškemu, saj tako ne more priti do dvomov, kateri pojem označuje. Vendar pa je to v nasprotju z željo po slovenski terminologiji, poleg tega pa so citatna poimenovanja pogosto okorna in nepraktična, ker izgovorno ali oblikoslovno odstopajo od sistema slovenskega jezika. Targeting sicer s tega vidika ni problematičen. Na ravni žargona se bo targeting verjetno uporabljal še naprej, vendar že dejstvo, da ste nam zastavili terminološko vprašanje o tem, kaže, da je citatni izraz vsaj za del stroke moteč. Zato so se že pred leti pojavili poskusi jezikovnokulturno ustreznejšega poimenovanja.

Termin izbira in delovanje na cilj, ki je kot slovenski ustreznik naveden tudi v Angleško-slovenskem vojaškem terminološkem slovarju, je relativno dolg in preveč opisen, zaradi česar je manj stabilen. V zvezi s tem je zanimiv citat iz zaključne naloge Ciljenje (targeting) na nivoju brigade Jureta Rosulnika, 2013, str. 8: »Doktrinarno ima izbira ciljev in delovanje nanje (je stari prevod ang. termina »targeting« in se uporablja v skripti Bojno delovanje, prevodu AJP 3.9, in sprejetem SVS STANAGU 2285) pomembno vlogo v procesu sprejemanja odločitve in podpira načrtovanje in izvedbo delovanja.« Omenjena zveza izbira ciljev in delovanje nanje se nekoliko razlikuje od termina izbira in delovanje na cilj, kar v terminologiji ni zaželeno in je lahko vir potencialne zmede.

Od že obstoječih terminov za je tako najustreznejši ciljenje. Termin je kratek in razumljiv, pomislek v zvezi s potencialnim menjevanjem z besedo ciljanje, pa se nam ne zdi upravičen. Če se strokovnjaki dogovorijo, da termin ciljenje označuje isti pojem kot angleški termin targeting, ni nobenega razloga, da bi ga menjevali z besedo ciljanje samo zato, ker sta si besedi podobni. Pomembno je tudi to, da ne gre za nov predlog, ampak za termin, ki se uporablja že več kot desetletje – pojavi se npr. v specialističnem delu Vojka Adamiča Obveščevalna dejavnost, nadzor prostora, določanje prostora, določanje ciljev in izvidništvo (ISTAR) v Slovenski vojski, 2010, str. 91, in v zaključni nalogi Nataše Svetina Vojaška obveščevalna, protiobveščevalna in varnostna dejavost (VOPVD) v brigadi in polku, 2013, npr. str. 20. Svetujemo vam torej, da za angleški termin targeting uporabljate slovenski termin ciljenje, ki je jezikovnosistemsko ustrezen, gospodaren in tudi relativno ustaljen.