V SSKJ2 ima samostalnik cezura navedena dva pomena, in sicer 1. lit. 'odmor v verzu sredi stopice, zareza' ter 2. muz. 'kratka pavza ali vdih med izvajanjem skladbe'. Kot ste že omenili v vprašanju, slovar torej ne navaja arhitekturnega pomena, temveč le pomena s področja literarne teorije in muzikologije, kar pa ne pomeni, da cezura ni termin tudi na področju arhitekture. SSKJ2 je namreč slovar splošnega jezika in zato vsebuje le najpogostejše termine, medtem ko bolj specializiranih ne navaja. To je naloga terminoloških slovarjev. Tako smo tudi cezuro našli kot termin s področja arhitekture v italijansko-slovenskem slovarju T. Omerzel: Umetnostnozgodovinski izrazi, ki se nanašajo na gotsko arhitekturo.

Glede na stanje v nam dostopnih virih sklepamo, da je cezura tudi na področju arhitekture relativno ustaljen termin, ki označuje razmik med dvema elementoma (prim. spletna stran Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije). V literarni teoriji in muzikologiji gre za časovni premor, v arhitekturi pa za prostorski razmik med dvema enotama. Relativno ustaljenost, ki je pomemben kriterij v terminologiji, potrjuje tudi dejstvo, da se je na področju arhitekture s samostalnikom cezura oblikovalo več večbesednih terminov, npr. zelena cezura (prim. Urbanistični načrt za naselji Tržič in Bistrica pri Tržiču), vertikalna cezura (prim. besedilo o Glavni zadružni zvezi na spletni strani eheritage.si).

Za mnenje smo zaprosili tudi strokovnjaka s Fakultete za arhitekturo, ki je potrdil, da je cezura ustaljen termin na področju arhitekture, ki označuje rez, zarezo, ločnico levega od desnega dela, okrašenega od neokrašenega, starega od novega, gladkega od grobega dela.

Termin cezura je torej jezikovnosistemsko ustrezen termin, ki je ustaljen tudi v arhitekturi.