Strinjamo se z vami, da bi bilo s strogo besedotvornega vidika za pojem, pri katerem gre za ocenjevanje, bolj smiselno uporabiti termin ocenjevalec ali ocenjevalka kot pa cenilka. Pri tvorjenkah ocenjevalec in ocenjevalka je v podstavi glagol ocenjevati, medtem ko je pri tvorjenki cenilka v podstavi glagol ceniti. Ker glagola ocenjevati in ceniti v sodobnem jeziku nista sinonimna v vseh pomenih, bi bilo zaradi natančnosti izražanja vsaj načeloma smiselno ločevati tudi višjestopenjske tvorjenke iz omenjenih glagolov.

Kljub morebitnim besedotvornim pomislekom pa se je za označevanje omenjenega pojma v stroki relativno uveljavil termin cenilka, ki ga navaja tudi Statistični terminološki slovar in drugi viri, npr. M. Golmajer Desezoniranje časovnih vrst (Mitodološki priročnik, 2/2013, str. 33, 44); T. Kraner Šumenjak in V. Šuštar Parametrični in neparametrični pristopi za odkrivanje trenda v časovnih vrstah (2011, str. 307). Ker je v terminologiji eno od pomembnih načel tudi ustaljenost, v tem primeru menjavo termina kljub uvodoma omenjeni (drobni) jezikovnosistemski nedoslednosti odsvetujemo. Menimo, da obstaja nevarnost, da bi bila takšna terminološka intervencija neuspešna in bi po nepotrebnem povzročila le dvojnost v poimenovanju. Menjava relativno ustaljenega termina je namreč lahko uspešna le v primeru, da je obstoječe poimenovanje izrazito moteče oz. zavajajoče za velik del stroke. Ta pogoj pa vsaj po našem mnenju v tem primeru ni izpolnjen. Tudi na splošno lahko rečemo, da so v terminologijah različnih strok relativno pogosti termini, ki izkazujejo določene jezikovnosistemske pomanjkljivosti, a so se kljub temu uveljavili in jih danes nihče več ne skuša zamenjati, ker so postali sestavni del terminološkega sistema stroke.

Svetujemo torej, da se za angleški termin estimator v slovenščini še naprej uporablja termin cenilka, ki je ustaljen in tudi njegove jezikovnosistemske pomanjkljivosti niso tako moteče, da bi upravičevale njegovo menjavo.