V besedilih na spletu pričakovano najdemo citatno obliko zero waste, ki jo odsvetujemo. Citatna oblika je pogosto prva poimenovalna rešitev za nov pojem, ki jo praviloma nadomesti jezikovnokulturno ustreznejši termin.

Prav tako smo na spletu našli zadetke za zvezi brez odpadkov in nič odpadkov. Prva zveza je predložna in zato skladenjsko nekoliko nenavadna, kadar gre za samostojen termin, po drugi strani pa je ravno zato bolj primerna, kadar natančneje določa jedro, npr. družba brez odpadkov, strategija brez odpadkov, politika brez odpadkov. 

Glede na vnose v terminološki bazi IATE so v nemščini in francoščini angleško zvezo zero-waste steel plant preprosto prevedli (Stahlwerk mit Null-Abfall-Strategie (nem.), usine sidérurgique zéro-déchets (fr.)).

Dilema, kaj je vsebinsko ustreznejše, nič ali brez, v konkretnem terminološkem primeru ni bistvena. Po SSKJ nič  'izraža nebivanje stvari, pojava v situaciji, kot jo nakazuje', brez pa je aktualen 'za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa'. Kot rečeno, je predložna zveza brez odpadkov skladenjsko bolj gibčna in vsebinsko nič manj primerna kot zveza nič odpadkov.

Našli smo še četrto poimenovanje, in sicer zvezo ničelna stopnja odpadkov, s katero ni nič narobe, bi pa bila morebiti lahko njena pomanjkljivost, da z vključitvijo sestavine stopnja nekoliko zabriše povezavo z izvornim terminom. Glede na to, da gre za relativno razširjen in vedno bolj aktualen pojem, je zaželeno (oziroma praktično), da se z izbiro slovenskega termina doseže neka stopnja predvidljivosti oz. prepoznavnosti. To načelo poimenovanja pojmov je še posebej relevantno v kontekstu EU.  

Naše mnenje je, da je zveza brez odpadkov primeren termin, ki je že tudi relativno ustaljen, kar je dodaten argument za uporabo tega termina.