Angleška beseda hacker je bila v slovenščino prevzeta kot samostalnik heker (po Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika) 1. 'kdor vdira v tuje računalniške sisteme', 2. 'kdor z navdušenjem spreminja programsko opremo'), iz iste besedne družine pa sta še samostalnik hekanje (po Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika 'vdiranje v tuje računalniške sisteme in povzročanje škode, zlasti s spreminjanjem, prisvajanjem podatkov') in glagol hekati (po Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika 'vdirati v tuje računalniške sisteme in povzročati škodo, zlasti s spreminjanjem, prisvajanjem podatkov').

V novejšem času se tudi v slovenščini govori o biohekanju (in biohekerjih). Biohekanje lahko označuje eksperimentiranje z biološkim sistemom, zlasti takrat, ko biološke poskuse izvajajo navdušenci v domačih laboratorijih (gl. npr. članek Biohekerji, Mladina, 12. 5. 2011) ali vdiranje v človeško telo s pomočjo genetsko spremenjenih in vnaprej programiranih bakterij ali vsadkov v telesu (gl. npr. članek Bodo hekerji v prihodnosti okuževali naše možgane?, Računalniške novice, 15. 12. 2011).

Menimo, da termin biohekanje ustrezno poimenuje omenjene pojme. Hekanje namreč označuje vdiranje ali poseganje v programsko opremo oz. računalniške sisteme, biohekanje pa vdiranje ali poseganje v žive organizme.