5. 10. 1961 je bila podpisana Konvencija o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin oz. Haaška konvencija, ki je med državami pogodbenicami odpravila diplomatsko in konzularno legalizacijo tujih javnih listin, ki so izdane na ozemlju ene države pogodbenice in jih je treba predložiti na ozemlju druge države pogodbenice. Za države pogodbenice velja, da je listine iz teh držav potrebno overiti zgolj z žigom Apostille. V Sloveniji so za to overitev pristojni Ministrstvo za pravosodje in okrožna sodišča.

V Konvenciji je aktualen citatni termin Apostille, ki je zapisan v oklepaju in v slovenski različici poimenovan z opisnim  izrazom potrditev (v angleški z izrazom certificate, v srbohrvaški z izrazom potvrda). Omeniti velja, da slovenska različica ni verodostojna. Konvencija je bila sestavljena v angleškem in francoskem jeziku, določeno je, da je v primeru razhajanj med obema različicama verodostojna francoska različica. 3. in 4. člen Konvencije v slovenščini se glasita:

3. člen

Edina formalnost, ki se lahko zahteva za potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in, če je potrebno, pečata ali žiga na listini, je potrditev (Apostille), opredeljena v 4. členu, ki jo da pristojni organ države izvora listine.

4. člen

Potrditev (Apostille), predvidena v prvem odstavku 3. člena se da na samo listino ali na dodaten list k tej listini; potrditev mora biti skladen z vzorcem, priloženim tej konvenciji. Potrditev je lahko sestavljena v uradnem jeziku organa, ki jo izdaja. Navedbe v njej so lahko tudi v kakšnem drugem jeziku. Naslov »Apostille (Convention de La Haye du 5 octobre 1961)« mora biti naveden v francoskem jeziku.

Z overitvijo z žigom Apostille (varianta je tudi pečat Apostille) je torej legalizacija tujih javnih listin med podpisnicami Konvencije poenostavljena. Žig ima enako obliko v vseh državah podpisnicah in se ne prevaja. To so v Priporočilih štev. 1 za sodne tolmače sprejeli tudi v Združenju stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije.

Pregledovanje po spletu je pokazalo, da se za francoski apostille v slovenščini uporabljajo trije ustrezniki. To so apostille, apostil in apostila. V Pravni terminološki slovar (gradivo do 1991) je vključen termin apostil, ki je definiran kot 'oblika overitve listine, namenjene uporabi v tujini'. Pojavlja se tudi varianta apostila. Najpogostejša pa je – kot ugotavljate že sami – citatna oblika, ki jo uporabljajo npr. na Ministrstvu za pravosodje, kjer te overitve opravljajo, aktualna je na spletnih straneh veleposlaništev, uporabljena je tudi v Pravilniku o delovnih dovoljenjih, prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev (UL RS, št. 37/2008).

Praviloma se uporablja v zvezi žig Apostille oz. pečat Apostille, v kateri ima Apostille položaj imenovalnega prilastka in je zapisan z veliko začetnico. Zapis z veliko začetnico je utemeljen v 4. členu Konvencije, v katerem je Apostille določen kot naslov. Čeprav je to z vidika slovenskega jezikovnega sistema nekoliko nenavadno, gre za termin, aktualen v mednarodnem kontekstu in se glede na jezikovne različice Konvencije tako uporablja v vseh jezikih. Tako je npr. v angleški različici določeno The title "Apostille (Convention de La Haye du 5 octobre 1961)" shall be in the French language, v francoski Le titre »Apostille (Convention de La Haye du 5 octobre 1961)« devra être mentionné en langue  française, v srbohrvaški Ali naslov »Apostille (Convention de la Haye du 5 octobre 1961)« mora da glasi na francuskom jeziku.

Če na vaše vprašanje odgovorimo še na kratko. Slovenjenje citatnega termina s terminom apostilja vam odsvetujemo, ker je termin Apostille oz. žig Apostille utemeljen v mednarodni konvenciji in v rabi ustaljen. Praviloma se podobni citatni izrazi v slovenščini podomačujejo tako pisno kot izgovorno. V rabi sta sicer izkazani dve podomačeni obliki, apostil in apostila, ki pa sta relativno redki. Predlaganje nove podomačene oblike – ob tem, da niti obstoječi nista uveljavljeni – zato ne bi bilo smiselno.