Ljudmila Bokal

Tomaž Lazar, Vesna Bučić, Maja Lozar Štamcar, Ljudmila Bokal

Zbirka Terminologišče

Urednice zbirke Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mojca Žagar Karer

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje

© 2015, ZRC SAZU

Urednica Ljudmila Bokal

Avtorji Tomaž Lazar, Vesna Bučić, Maja Lozar Štamcar, Ljudmila Bokal

Terminografski pregled Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer

Recenzenta Tomaž Nabergoj, Gojko Zupan

Urejanje virov in literature Alenka Porenta

Oblikovanje naslovnice Simon Atelšek

Izdal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Zanj Marko Snoj

Založila Založba ZRC, ZRC SAZU

Zanjo Oto Luthar

Glavni urednik Aleš Pogačnik

Obdelava z računalniškim programom SlovarRed 2.1 Tomaža Seliškarja in Borislave Košmrlj - Levačič

Ljubljana 2015

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani
COBISS.SI -ID= 280315904
ISBN 978-961-254-812-4 (html)

O izdelavi Terminološkega slovarja uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje temelji na široko zastavljenem umetnostnozgodovinskem slovarju, ki se je izdeloval v Sekciji za terminološke slovarje, nazadnje v komisiji s člani: dr. Vesna Bučić, dr. Špelca Čopič, Breda Ilich - Klančnik, Gregor Moder (vodja), dr. Andrej Smrekar, Hanka Štular, Cvetana Tavzes in mag. Gojko Zupan. Pred oktobrom 2009, ko je terminografsko vodenje Cvetana Tavzes prepustila Ljudmili Bokal, so po navedbah v historiatu Gregorja Modra O nastajanju umetnostnozgodovinskega terminološkega slovarja (Umetnostna kronika,  2009, 22, str. 4–6) pri delu še sodelovali: Vera Baloh, dr. Emilijan Cevc, dr. Marjeta Ciglenečki, Miloš Ekar, Zvonka Leder - Mancini, dr. Maja Lozar Štamcar, Aleš Rojec, dr. Marjetica Simoniti, dr. France Stele, mag. Marjan Tršar in dr. Marijan Zadnikar.

Odločitvi, da se iz obsežnega gradiva osamosvojijo posamezna strokovna področja, ki so jih že pred tem poglobljeno obdelovali strokovnjaki za nekatera področja, je botrovala potreba po racionalizaciji dela in sredstev. Tako se je spomladi leta 2012 delo intenziviralo na področju uporabne umetnosti pri izrazih iz pohištva (stoli, mize, omare, postelje, les) z dr. Vesno Bučić. Izpisana je bila dodatna literatura. V ta namen so bili pregledani katalogi razstav. Jeseni 2013 se je strokovno sodelovanje spet okrepilo z dr. Majo Lozar Štamcar. Ob razstavi orožja avtorjev mag. Tomaža Nabergoja in dr. Tomaža Lazarja, ki je bila organizirana v Narodnem muzeju Slovenije od decembra 2012 do februarja 2014, se je pokazala možnost za dodatno obdelavo področja orožja. Monografija o razstavi je izšla leta 2013 (uredniki Tomaž Lazar, Tomaž Nabergoj, Polona Bitenc Vitez, dama in zmaj : dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem), avtor dr. Tomaž Lazar pa je spomladi 2014 sprejel povabilo k sodelovanju in strokovno poglobljeno izpopolnil zadevno področje. Izrazje uporabne umetnosti se je vse do zadnjega dopolnjevalo, v zadnjem času tudi iz spletnih virov. Delo je potekalo na strokovnih sestankih in po elektronski pošti. Izrazi so se sproti vpisovali v program SlovarRed 2.1 avtorja Tomaža Seliškarja in Borislave Košmrlj - Levačič. Slovar je bil poslan v recenzijo mag. Tomažu Nabergoju in mag. Gojku Zupanu; za opravljeno delo se jima vodja projekta najlepše zahvaljuje. Pri posameznih izrazih so sodelovali dr. Mojca Kovačič, mag. Bogdan Šega, Tone Čadež, Bogdan Oražem in Aleš Kacin. Tudi njim lepa hvala. Prav tako pa tudi dr. Gorazdu Makaroviču za pregled in predloge za dodatne izraze, Alenki Porenta za preverjanje virov in literature, Sekciji za terminološke slovarje, Tanji Fajfar, Mateji Jemec Tomazin, Mitji Trojarju in Mojci Žagar Karer za terminografski pregled in predstojniku Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Marku Snoju za podporo pri izdelavi slovarja. Upajmo, da bo slovar pripomogel k uveljavitvi uporabne umetnosti in k poenotenju njenega strokovnega jezika.

1. Splošno

1.1. Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje temelji na gradivu za obsežen umetnostnozgodovinski slovar, iz katerega naj bi črpali izraze za slovarje posameznih področij. Pričujoči slovar je prvi od njih.

1.2. Obravnavana so področja pohištva, ur in orožja. Vrstni red v naslovu izhaja iz smiselne povezave med njimi in ne iz števila iztočnic za posamezno področje. Največ iztočnic, in sicer 544, obsega področje orožja, sledi pohištvo s 504 iztočnicami in področje ur s 160 iztočnicami. Nekaj izrazov sodi v več področij.

1.3 Vsak termin ima oznako strokovnega področja, kamor sodi. Oznake so enake kot v naslovu (POHIŠTVO, URE, OROŽJE).

1.4. Slovar se označuje kot terminološki, kar pomeni, da zajema termine zadevnih področij in jih opredeljuje v slovarski definiciji.

1.5. Zasnova slovarja sloni na umetnostni zgodovini, zato se veliko pojmov, prikazanih v slovarju, nanaša na preteklost. 

1.6. Slovar ima 1208 iztočnic.

2. O sprejetih terminih

2.1. Med uslovarjenimi termini je veliko prevzetih besed. To je posebnost obravnavanega področja, ki se je napajalo v okoljih, v katerih slovenska terminologija v preteklosti ni izrazila svojih poimenovalnih potreb. Slovenščina je predmetnost sprejemala hkrati s tujimi izrazi.

2.2. Številni od njih neposredno kažejo izvorni jezik in so glede na izrazno obliko citati (buffet a deux corps, bureau de dame) ali internacionalizmi (arkebúza, balísta).

2.3. Citatni termini imajo v zaglavju v oklepaju navedeno okrajšavo, ki je podatek o izvornem  jeziku. Primer:

cassone -a [kasóne] m (ita.) POHIŠTVO italijanska renesančna, navadno ženitovanjska skrinja, bogato rezljana ali poslikana z alegoričnimi figurami in prizori na kredni podlagi

2.4. Uporabna umetnost se nanaša na predmetnost, ki ima vsakdanjo praktično vlogo, kar se izraža tudi s členitvijo na posamezna podpodročja. Tako na primer področje pohištva obsega pojmovno skupino mize, stoli, omare, postelje, les.

2.5. Neposredna navezava na vsakdanje človekove potrebe pogojuje nazorne poimenovalne vsebine. Glede na to je med besednimi vrstami v slovarju največ samostalnikov, in to s predmetnega področja.

2.6. Vsi termini, ki so rabljeni v definicijah, so po terminografskih načelih praviloma navedeni kot iztočnice. Del iztočnic v slovarju je bilo sprejetih tudi glede na to merilo.

2.7. Spletna izdaja olajšuje objavo prenovljene in dopolnjene izdaje tega slovarja.

2.8. V slovarju ni dvojnic in variant terminov.

3. O slovarskem sestavku

3.1. Slovar termine razčlenjuje v enotah, imenovanih slovarski sestavki, ki se začnejo z iztočnico.

3.2. Iztočnica je uslovarjena oblika termina, ki je verbalizirano posredovan pojem.

3.3. Deli slovarskega sestavka so glava, zaglavje in definicijski del.

3.4. V glavi slovarskega sestavka je termin in njegove slovnične lastnosti ter izgovor, kjer je potrebno.

3.5. Glede na število členov so termini eno-, dvo- ali večbesedne iztočnice.

3.6. Samostalniki so kot iztočnice navedeni v imenovalniku ednine, glagoli pa v nedoločniku.

3.7. Slovnične lastnosti so pri samostalniških iztočnicah opredeljene z oznako za spol (moški, ženski, srednji) in z rodilnikom, ki nakazuje sklanjatveni vzorec, pri glagolskih iztočnicah pa z oznako za glagolski vid in s prvo osebo ednine sedanjika z nakazanim spregatvenim vzorcem.

3.8. Iztočnica prinaša tudi informacijo o naglasu, in sicer o njegovem mestu ter kvaliteti in kvantiteti naglašenega samoglasnika.

3.9. Izgovor se navaja pri iztočnicah, ki niso ustaljene enote leksikalnega sistema slovenskega jezika. Skupaj z naglasom je naveden v oglatem oklepaju. Primer:

confessionnal -a [konfesijonál] m (fra.)

3.10. V zaglavju, ki sega od označevalnika za besedno vrsto do začetka definicije, so navedene slovnične posebnosti iztočnice. Posebnosti iztočnice zadevajo zlasti pogosto rabo v množini (pojasnilo nav. mn.). Primer:

raménski ščítnik -ega -a m nav. mn. OROŽJE vsak od dveh delov ploščnega oklepa, navadno pritrjen na zgornji del nadlaktnikov, ki ščiti zlasti ramena

3.11. Termini so v slovarskih sestavkih uslovarjeni s polnim prikazom ali s puščico.

Primera:

úzda -e ž OROŽJE pripomoček za usmerjanje konja med jahanjem, navadno v obliki dolgega

usnjenega jermena, povezanega z brzdo

samostánska míza-e -e ž POHIŠTVO → refektórijska míza

3.12. V definicijskem delu slovarskega sestavka s polnim prikazom je navedena definicija in morebitna razdelka s sinonimi (označevalnik S) in razmernimi izrazi, kar označujeta označevalnika GL. in PRIM.

4. Slovaropisni prikaz v definicijskem delu

4.1. Definicijski del se začenja z definicijo, ki z besedami posreduje razlikovalne značilnosti  določenega pojma in je navedena za zaglavjem.

4.2. Termini, zajeti v slovarju, imajo lahko eno ali več definicij. Če je definicij več, so označene z arabskimi številkami. Primer:

claymore -a [klêjmór] m (ang.) 1. OROŽJE od 15. do 17. stol. škotski dvoročni meč z dolgim ročajem in navzdol proti rezilu usmerjenima krakoma branika 2. OROŽJE od 18. stol. škotski enoročni, zlasti za sekanje namenjen meč s širokim dvoreznim rezilom in zaščitno košarico

4.3. Termini, ki v stvarnosti nastopajo v dveh enakih enotah, največ jih je na področju orožja, imajo po tipu parnih samostalnikov pred definicijo pojasnilo nav. mn. Primer:

naglávni jêrmen -ega -éna m nav. mn. OROŽJE vsak od dveh jermenov, ki vodi iz naličnice, s katerima se obuzda glava konja

4.4. Časovna določitev in drugi stvarni podatki o določenem pojmu se nanašajo na njegove zunajjezikovne posebnosti in ne sodijo v definicijo. Zato so s posebno tipografijo navedeni v pojasnilih, ki sporočajo, kdaj je bil pojem del stvarnosti določenega časa, včasih tudi kraja, aktualen. Primera:

rapír -ja m OROŽJE v 16. in 17. stol. enoročni, zlasti za bodenje namenjen meč z zelo dolgim, ozkim rezilom in branikom s prepletenimi zaščitnimi prečkami in obroči

krémpelj na krógli -plja -- -- m POHIŠTVO v 18. stol., zlasti pri angleškem pohištvu končnik na ukrivljeni nogi, oblikovan podobno kot živalski krempelj, ki drži kroglo

4.5. Ne glede na prejšnjo alinejo, in tudi sicer, je v definicijah uporabljen sedanji čas.

4.6. Sinonime, ki sledijo definiciji, uvaja označevalnik S in so potencialni del slovarskega sestavka s polnim prikazom. Sinonimija je pojav leksikalnega razmerja, kadar dva termina označujeta isti pojem.

4.7. Normativnost slovarja se kaže v tem, da v primerih, ko za isti pojem obstaja več terminov, slovar s terminografskimi sredstvi določi tistega, ki je glede na svojo notranjo strukturo, slovnične lastnosti, pravopis in pravorečje ter umeščenost v pojmovni sistem stroke ustreznejši, kar ga opredeljuje kot prednostni termin.

4.8. Glede na terminološko načelo frekventnosti je prednostni termin navadno pogostejši.

4.9. Terminografsko sredstvo, ki izkazuje prednostni termin, je kazalka, njena grafična podoba pa je puščica. Primer:

naslòn -ôna m POHIŠTVO → naslonílo

4.10. Kazalka se imenuje tudi iztočnica, ki je v slovarskem sestavku prikazana s puščico.

4.11. S kazalkami slovar prevzema normativno vlogo, kar je načelo terminoloških slovarjev. Prim. razdelek 4.7.

4.12. Pri prednostnem terminu je neprednostni termin prikazan za označevalnikom S na koncu slovarskega sestavka. Primer:

naslonílo -a s POHIŠTVO vsak od dveh od naslonjala nižjih stranskih delov sedežnega pohištva, na primer stolov, na katerega se naslonijo roke S: naslòn

4.13. Pri neprednostnih terminih se časovna oznaka prenaša s prednostnega izraza. Primer:

benéška skléda -e -e ž OROŽJE → sklédasta ávba

sklédasta ávba -e -e ž OROŽJE v 15. in začetku 16. stol. bojno pokrivalo, v zadnjem delu podaljšano v rep za zaščito zatilja, navadno opremljeno z naličnikom S: benéška skléda

4.14. Arabska številka v oklepaju ob navedbi sinonima pri prednostnem terminu zaznamuje, na katero definicijo neprednostnega termina se nanaša. Primera:

bôjni bàt -ega báta m 1. OROŽJE → bôjni kíj 2. OROŽJE → búzdovan

búzdovan -a m OROŽJE od 14. do 16. stol. udarno orožje s kovinsko glavo in lesenim ali kovinskim ročajem S: bôjni bàt (2),  jútranja zvézda (1)

4.15. Na področju orožja je veliko podobnih pojmov, ki so v strokovni literaturi, zlasti pretekli, včasih obravnavani kot sinonimi. Slovar izhaja iz pojmovanja, da po obliki podobne predmete iz različnih časovnih obdobij in z različnih zemljepisnih območij, ni mogoče obravnavati kot sinonime. V slovarju so taki izrazi povezani s PRIM. Primer:

arkebúza-e ž 1. OROŽJE od sredine 15. do 1. pol. 17. stol. težka puška prednjača z gladko cevjo in preprostim vžigalnim mehanizmom na lunto, v sprednjem delu opremljena s kavljem za naslon ob oporo PRIM.: kávljasta púška

4.16. Za popolno razumevanje posameznega termina je primerno prebrati tudi definicije drugih terminov, ki so uporabljeni v definiciji termina iz iztočnice.

4.17. Pri izgovoru in pisavi se slovar opira na Slovenski pravopis 2001. Izjema so izlastnoimenski termini, ki so v slovarju pisani z veliko (Saarinenov stòl), in odtenki barv z več členi (tip rumeno zlatorjav), ki so pisani narazen. Primer:

češnjevína -e ž POHIŠTVO trdi les rumeno zlatorjave do rdečkaste barve dreves iz rodu Prunus, v rabi za pohištvo in furnir, svetle različice zlasti v času bidermajerja, posebej primeren za rezljanje, struženje in glasbene instrumente

Po pravopisu se izlastnoimenski termini pišejo z malo začetnico, pisava narazen pri odtenkih barv pa je navedena na drugem mestu (z oznako pogostosti tudi).

5. Označevalniki

5.1. Označevalnike v slovarskem sestavku delimo na slovnične, označevalnike razmernih izrazov (GL., PRIM.), ki so s stališča pojmov sorodni termini, in označevalnik sinonimije (S).

5.2. Slovnični označevalniki se pri samostalniku nanašajo na spol (m, ž, s), na število (ed., dv., mn.), pri glagolu na glagolski vid (dov., nedov.). Navedeni so v glavi.

5.3. Slovarski sestavek k večji obvestilnosti prispeva z vključitvijo terminov, ki v hierarhičnem razmerju z iztočnico sodijo v nižjo – podredno ali v isto – priredno pojmovno skupino. Uvajata jih označevalnika sorodnih terminov GL. in PRIM.

5.4. Označevalnik podrednega hierarhičnega razmerja GL. zaznamuje vrsto termina, navedenega v iztočnici. Primer:

braník-a m OROŽJE del orožja, ki ščiti roko, pri meču, sablji, bodalu iz odbojnih krakov, prepletenih prečk ali košarice S: odbójnik GL.: èsasti braník

5.5. Označevalnik prirednega hierarhičnega razmerja PRIM. v prikaz določenega termina pritegne izraze, ki so s terminom v iztočnici na isti ravni v pojmovni skupini, torej so z njim priredni. Primer:

dívan -a m POHIŠTVO od 17. stol. ozek počivalnik orientalskega izvora z oblazinjenim ležiščem, z dvignjenim zglavjem in premičnimi blazinami PRIM.: kanapé (2), otomána, zófa

odpŕta straníca -e -e ž POHIŠTVO vsak od dveh višjih stranskih delov sedežnega pohištva, na primer naslanjačev, ki ima samo ogrodje PRIM.: zapŕta straníca

6. Pojasnila

6.1. Pojasnila v slovarju so slovnična in stvarna.

6.2. Slovnično pojasnilo v tem slovarju se nanaša na pogosto rabo v množini in se izkazuje z okrajšavo nav. mn. Primer:

mèdnóžna véz -e -í ž nav. mn. POHIŠTVO vsaka od več lesenih ali kovinskih prečk, ki povezujejo noge stolov

6.3. Poleg slovničnih pojasnil termine v slovarju opredeljujejo stvarna pojasnila. Stvarna pojasnila niso razlikovalna značilnost posameznega pojma, ampak ga umeščajo v  zemljepisno področje, v katerem je določen pojem obstajal, ali ga časovno določajo. Pojasnila imajo lahko delno ustaljeno obliko. Primer:

naslanjáč -a m POHIŠTVO od druge pol. 17. stol. udoben, navadno oblazinjen stol z navzven upognjenim naslonjalom in odprtima ali zaprtima stranicama z naslonili za roke S: fotélj

Ljudmila Bokal

ABELER, Jürgen, 1977: Meister der Uhrmacherkunst. Über 14000 Uhrmacher aus dem deutschen Sprachgebiet mit Lebens- oder Wirkungsdaten und dem Verzeichnis ihre Werke. Wuppertal: Selbstverlag.

BADOVINAC, Tatjana, JELIČIĆ, Janko, 2006: Orožje. "V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sabljico …". Celje: Pokrajinski muzej Celje.

BAILLIE, G. H., 1996: Watchmakers and Clockmakers of the World. Vol. I. London: N. A. G. Press.

BALABANIĆ FAČINI, Marica, 1999:  Satovi iz fundusa muzeja. Katalog izložbe. Rijeka: Pomorski i povijesni muzej Hrvatskog primorja Rijeka.

BASSERMANN-JORDAN, Ernst von, 1961: Uhren. Ein Handbuch für Sammler und Liebhaber. Braunschweig: Klinkhardt & Biermann.

BUČIĆ, Vesna, 1964: Razvoj slovenskega urarstva. Kronika 12, št. 2, 110–120. Ljubljana: Zgodovinsko društvo za Slovenijo.

BUČIĆ, Vesna, 1984: Meščanska skrinja v Sloveniji. Razstavišče Arkade. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije.

BUČIĆ, Vesna, 1990: Ure skozi stoletja. Ljubljana: Narodni muzej.

BUČIĆ, Vesna, 1992: Urarske krošnje in krošnjarjenje. Argo – časopis slovenskih muzejev 33/34,7–9. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije; Slovensko muzejsko društvo; Skupnost muzejev Slovenije.

CIGLENEČKI, Marjeta, SELINŠEK, Polona idr., 1999: Zbirka orožja na ptujskem gradu. Ptuj: Pokrajinski muzej.

DEJAK, Vlasta, 1995: Orožje iz Posavskega muzeja, Brežice.

DEWIEL, Lydia L., 1999: Stühle und Sessel. Stuhldesign vom Barock bis zur Moderne. München: Heyne Verlag.

DOBLER, Uwe, 1992: Barockmöbel. Bürgerliche Möbel aus zwei Jahrhunderten. Augsburg: Battenberg Verlag.

FAJFAR, Tanja, ŽAGAR, Mojca, 2013: Časovna zaznamovanost v terminoloških slovarjih. Družbena funkcijskost jezika: (vidiki, merila, opredelitve), (ur. Andreja Žele). Obdobja, 32. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 117–123. 

FERBER, Elfriede, 1969: Ullstein Möbelbuch, eine Stilkunde mit praktischen Ratschlägen für den Kauf antiker Möbel und einer Erläuterung der wichtigsten Fachausdrücke. Berlin; Frankfurt am Main: Ullstein.

FORREST, Tim, 1997: Starinsko pohištvo: ilustrirani vodnik po slogovnem pohištvu. Ljubljana: DZS.

GONZALES-PALACIOS, Alvar, 1976: Europäische Möbelkunst. Italien im 18. Jahrhundert. München: Schuler Verlagsgesellschaft.

GUILLAUME, Janneau, 1963: Les sièges (2 zv.). Paris: Flammarion.

HAN, Verena, 1967: Stolica od renesanse do danas. Beograd: Muzej primenjene umetnosti.

Ilustrirana enciklopedija starin (ur. Paul Atterbury, Lars Tharp), 1995. Ljubljana: DZS.

JELIČIĆ, Janko, 1997: Lovačke puške i pribor. Zagreb: Hrvatski povijesni muzej.

JEMEC TOMAZIN, Mateja, HUMAR, Marjeta, 2013: Stilna zaznamovanost v terminoloških slovarjih. Družbena funkcijskost jezika : (vidiki, merila, opredelitve), (ur. Andreja Žele). Obdobja, 32. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 173–179. 

KOGOJ, Oskar, BERNIK Stane idr., 1970: Plastični počivalniki. Nova Gorica: Meblo.

KRUŽIĆ UCHYTIL, Vera, 1980: Renesansni namještaj. Zagreb: Muzej za umjetnost i obrt.

KRUŽIĆ UCHYTIL, Vera, 1985: Barokni namještaj. Zagreb: Muzej za umjetnost i obrt.

LAZAR, Tomaž, 2007: Likovni viri za vojaško zgodovino srednjega veka: stensko in tabelno slikarstvo na Slovenskem in v sosednjih deželah. 1. del (pregled gradiva). Zbornik za umetnostno zgodovino. Nova vrsta 43, 219–236.

LAZAR, Tomaž, 2008: Likovni viri za vojaško zgodovino poznega srednjega veka: stensko in tabelno slikarstvo na Slovenskem in v sosednjih deželah. 2. del (interpretacija virov). Zbornik za umetnostno zgodovino. Nova vrsta 44, 139–160.

LAZAR, Tomaž, 2010: Vojaška zgodovina slovenskega ozemlja od 13. do 15. stoletja: doktorska disertacija. Ljubljana: T. Lazar.

LAZAR, Tomaž, 2012: Poznosrednjeveška orožarna na Loškem gradu: nova dognanja v luči terminološke analize. Zgodovinski časopis 66, št. 1–2, 8–45.

LAZAR, Tomaž, 2012: Vitezi, najemniki in smodnik: vojskovanje na Slovenskem v poznem srednjem veku. Ljubljana: Viharnik.

Ljubljanica -  kulturna dediščina reke (ur. Peter Turk idr.), 2009. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije.

LOVRIĆ PLANTIĆ, Vesna, 1998: Džepni sat. Zbirka satova Muzeja za umjetnost i obrt. Zagreb: Muzej za umjetnost i obrt.

LOVRIĆ PLANTIĆ, Vesna, 2008: Udomljeno vrijeme. Kućni satovi kontinentalne Hrvatske – nepoznata baština. Zagreb: Izdanja Antibarbarus.

MANG, Karl, MRAZEK Wilhelm, 1965: Bugholzmöbel – Das Werk Michael Thonet. Ein Wiener Sessel erobert die Welt (katalog razstave). Wien: Österreichisches Bauzentrum.

MARKO, Eva, STOLBERG, Lukas, 1989: Zeitmesse: von der Sonnenuhr zum Räderwerk. Graz: Kulturgeschichtliche Gesellschaft am Landesmuseum Joanneum.

Miller’s Antiques Checklist. Furniture (ur. Judith in Martin Miller), 1991. London: M. Beazley.

MLAKAR, Jana idr., 2010: Kaj jemlješ ti orožje, sin? Škofja Loka. 

MODER, Gregor, 2009:  O nastajanju umetnostnozgodovinskega terminološkega slovarja. Umetnostna kronika  22, str. 4-6.

MOŽEK, Franc, 1969: Oris razvoja tehnologije in oblikovanja upognjenega pohištva in razvoj tovarn upognjenega pohištva na Slovenskem. Kamniški zbornik 12, str. 167–174.

NABERGOJ, Tomaž, 2001: Habent sua fata gladii, habent sua fata arma! Prispevek k izrazju za orožje in bojno opremo v srednjeveških pisnih virih za slovenski prostor. Kronika 49, št. 1/2, 1–22.

NABERGOJ, Tomaž, 2001: Oboroženi stan srednjeveške družbe na Slovenskem na osnovi materialnih virov. Primer: meči: magistrsko delo. Ljubljana.

NEGUS, Arthur, BARKER, David, 1980: The Arthur Negus Guide to English Clocks. London, New York: Hamlyn.

PAVLIN, Primož, TURK, Peter, 2014: Starejšeželeznodobna depoja z Gobavice nad Mengšem. Arheološki vestnik  65, str. 35–78.

PAYNE, Christopher, 1990: Stilmöbel Europas. Augsburg: Battenberg Verlag.

PREDOVNIK, Katarina Katja, 2003: Trdnjava Kostanjevica na Starem gradu nad Podbočjem. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo.

RAVA, Carlo Enrico, 1964: La sedia. Milano: Görlich.

SCHMITZ, Hermann, 1956: Das Möbelwerk: die Möbelformen vom Altertum bis zur Mitte des neunzehnten Jahrhunderts. Tübingen: E. Wasmuth.

Storia del mobile: a cura di Gianni Vianello, 1976. Novara: Istituto geografico De Agostini.

Slovar slovenskega knjižnega jezika z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki, (Slovarji DZS). Elektronska izd. na plošči CD-ROM. Ljubljana: DZS, 2005.

ŠMID, Jožica, 2014: Svetloba sonca in njegove sence. Sončne ure po Sloveniji. Radovljica: samozaložba.

TANCIK, Ferdinand, 1971: Orožje in bojna oprema od naselitve Slovencev do konca 17. stoletja. Razstava v Narodnem muzeju. Ljubljana: Narodni muzej v Ljubljani.

TAVZES, Cvetana, 2009: Leksikološki in leksikografski pogled na pripravo umetnostnozgodovinskega terminološkega slovarja. Umetnostna kronika, 2009, št. 22, str. 7–14.

TOIFL, Leopold, 2012: Govorica orožja, Maribor.

TROJAR, Mitja, ŽAGAR, Mojca, 2013: Družbena občutljivost v terminoloških slovarjih. Družbena funkcijskost jezika: (vidiki, merila, opredelitve), (ur. Andreja Žele). Obdobja, 32. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 457–463.

Vitez, dama in zmaj: dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 1, Razprave (ur. Tomaž Lazar, Tomaž Nabergoj, Barbara Jerin), 2013. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije.

Vitez, dama in zmaj: dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 2, Katalog (ur. Tomaž Lazar, Tomaž Nabergoj, Barbara Jerin), 2013. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pokrajinski_muzej_Maribor, dostop 2. 10. 2014.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_srednjeve%C5%A1kega_oro%C5%BEja, dostop 20. 9. 2014.

http://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201103431.pdf, dostop 29. 9. 2014.

http://www.google.si/search?q=son%C4%8Den+ure+slike&cad=b&cad=cbv&sei=KzspVNjtLYq6ygP9toHoCw, dostop 29. 9. 2014.

http://www.soncneure.net/, dostop 24. 9. 2014.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Son%C4%8Dna_ura, dostop 25. 9.2014

http://stane.saax.com/Sundial/soncne_ure.html, dostop 25. 9. 2014.

http://www.presek.si/24/1301-Prosen.pdf, dostop 1. 10. 2014.

http://orient-watch.eu.tripod.com/id20.html, dostop 2. 10.2014.

http://sabinagj.wordpress.com/ure/about/, dostop 13. 10. 2014.