1. Splošno
1.1. Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje temelji na gradivu za obsežen umetnostnozgodovinski slovar, iz katerega naj bi črpali izraze za slovarje posameznih področij. Pričujoči slovar je prvi od njih.
1.2. Obravnavana so področja pohištva, ur in orožja. Vrstni red v naslovu izhaja iz smiselne povezave med njimi in ne iz števila iztočnic za posamezno področje. Največ iztočnic, in sicer 544, obsega področje orožja, sledi pohištvo s 504 iztočnicami in področje ur s 160 iztočnicami. Nekaj izrazov sodi v več področij.
1.3 Vsak termin ima oznako strokovnega področja, kamor sodi. Oznake so enake kot v naslovu (POHIŠTVO, URE, OROŽJE).
1.4. Slovar se označuje kot terminološki, kar pomeni, da zajema termine zadevnih področij in jih opredeljuje v slovarski definiciji.
1.5. Zasnova slovarja sloni na umetnostni zgodovini, zato se veliko pojmov, prikazanih v slovarju, nanaša na preteklost.
1.6. Slovar ima 1208 iztočnic.
2. O sprejetih terminih
2.1. Med uslovarjenimi termini je veliko prevzetih besed. To je posebnost obravnavanega področja, ki se je napajalo v okoljih, v katerih slovenska terminologija v preteklosti ni izrazila svojih poimenovalnih potreb. Slovenščina je predmetnost sprejemala hkrati s tujimi izrazi.
2.2. Številni od njih neposredno kažejo izvorni jezik in so glede na izrazno obliko citati (buffet a deux corps, bureau de dame) ali internacionalizmi (arkebúza, balísta).
2.3. Citatni termini imajo v zaglavju v oklepaju navedeno okrajšavo, ki je podatek o izvornem jeziku. Primer:
cassone -a [kasóne] m (ita.) POHIŠTVO italijanska renesančna, navadno ženitovanjska skrinja, bogato rezljana ali poslikana z alegoričnimi figurami in prizori na kredni podlagi
2.4. Uporabna umetnost se nanaša na predmetnost, ki ima vsakdanjo praktično vlogo, kar se izraža tudi s členitvijo na posamezna podpodročja. Tako na primer področje pohištva obsega pojmovno skupino mize, stoli, omare, postelje, les.
2.5. Neposredna navezava na vsakdanje človekove potrebe pogojuje nazorne poimenovalne vsebine. Glede na to je med besednimi vrstami v slovarju največ samostalnikov, in to s predmetnega področja.
2.6. Vsi termini, ki so rabljeni v definicijah, so po terminografskih načelih praviloma navedeni kot iztočnice. Del iztočnic v slovarju je bilo sprejetih tudi glede na to merilo.
2.7. Spletna izdaja olajšuje objavo prenovljene in dopolnjene izdaje tega slovarja.
2.8. V slovarju ni dvojnic in variant terminov.
3. O slovarskem sestavku
3.1. Slovar termine razčlenjuje v enotah, imenovanih slovarski sestavki, ki se začnejo z iztočnico.
3.2. Iztočnica je uslovarjena oblika termina, ki je verbalizirano posredovan pojem.
3.3. Deli slovarskega sestavka so glava, zaglavje in definicijski del.
3.4. V glavi slovarskega sestavka je termin in njegove slovnične lastnosti ter izgovor, kjer je potrebno.
3.5. Glede na število členov so termini eno-, dvo- ali večbesedne iztočnice.
3.6. Samostalniki so kot iztočnice navedeni v imenovalniku ednine, glagoli pa v nedoločniku.
3.7. Slovnične lastnosti so pri samostalniških iztočnicah opredeljene z oznako za spol (moški, ženski, srednji) in z rodilnikom, ki nakazuje sklanjatveni vzorec, pri glagolskih iztočnicah pa z oznako za glagolski vid in s prvo osebo ednine sedanjika z nakazanim spregatvenim vzorcem.
3.8. Iztočnica prinaša tudi informacijo o naglasu, in sicer o njegovem mestu ter kvaliteti in kvantiteti naglašenega samoglasnika.
3.9. Izgovor se navaja pri iztočnicah, ki niso ustaljene enote leksikalnega sistema slovenskega jezika. Skupaj z naglasom je naveden v oglatem oklepaju. Primer:
confessionnal -a [konfesijonál] m (fra.)
3.10. V zaglavju, ki sega od označevalnika za besedno vrsto do začetka definicije, so navedene slovnične posebnosti iztočnice. Posebnosti iztočnice zadevajo zlasti pogosto rabo v množini (pojasnilo nav. mn.). Primer:
raménski ščítnik -ega -a m nav. mn. OROŽJE vsak od dveh delov ploščnega oklepa, navadno pritrjen na zgornji del nadlaktnikov, ki ščiti zlasti ramena
3.11. Termini so v slovarskih sestavkih uslovarjeni s polnim prikazom ali s puščico.
Primera:
úzda -e ž OROŽJE pripomoček za usmerjanje konja med jahanjem, navadno v obliki dolgega
usnjenega jermena, povezanega z brzdo
samostánska míza-e -e ž POHIŠTVO → refektórijska míza
3.12. V definicijskem delu slovarskega sestavka s polnim prikazom je navedena definicija in morebitna razdelka s sinonimi (označevalnik S) in razmernimi izrazi, kar označujeta označevalnika GL. in PRIM.
4. Slovaropisni prikaz v definicijskem delu
4.1. Definicijski del se začenja z definicijo, ki z besedami posreduje razlikovalne značilnosti določenega pojma in je navedena za zaglavjem.
4.2. Termini, zajeti v slovarju, imajo lahko eno ali več definicij. Če je definicij več, so označene z arabskimi številkami. Primer:
claymore -a [klêjmór] m (ang.) 1. OROŽJE od 15. do 17. stol. škotski dvoročni meč z dolgim ročajem in navzdol proti rezilu usmerjenima krakoma branika 2. OROŽJE od 18. stol. škotski enoročni, zlasti za sekanje namenjen meč s širokim dvoreznim rezilom in zaščitno košarico
4.3. Termini, ki v stvarnosti nastopajo v dveh enakih enotah, največ jih je na področju orožja, imajo po tipu parnih samostalnikov pred definicijo pojasnilo nav. mn. Primer:
naglávni jêrmen -ega -éna m nav. mn. OROŽJE vsak od dveh jermenov, ki vodi iz naličnice, s katerima se obuzda glava konja
4.4. Časovna določitev in drugi stvarni podatki o določenem pojmu se nanašajo na njegove zunajjezikovne posebnosti in ne sodijo v definicijo. Zato so s posebno tipografijo navedeni v pojasnilih, ki sporočajo, kdaj je bil pojem del stvarnosti določenega časa, včasih tudi kraja, aktualen. Primera:
rapír -ja m OROŽJE v 16. in 17. stol. enoročni, zlasti za bodenje namenjen meč z zelo dolgim, ozkim rezilom in branikom s prepletenimi zaščitnimi prečkami in obroči
krémpelj na krógli -plja -- -- m POHIŠTVO v 18. stol., zlasti pri angleškem pohištvu končnik na ukrivljeni nogi, oblikovan podobno kot živalski krempelj, ki drži kroglo
4.5. Ne glede na prejšnjo alinejo, in tudi sicer, je v definicijah uporabljen sedanji čas.
4.6. Sinonime, ki sledijo definiciji, uvaja označevalnik S in so potencialni del slovarskega sestavka s polnim prikazom. Sinonimija je pojav leksikalnega razmerja, kadar dva termina označujeta isti pojem.
4.7. Normativnost slovarja se kaže v tem, da v primerih, ko za isti pojem obstaja več terminov, slovar s terminografskimi sredstvi določi tistega, ki je glede na svojo notranjo strukturo, slovnične lastnosti, pravopis in pravorečje ter umeščenost v pojmovni sistem stroke ustreznejši, kar ga opredeljuje kot prednostni termin.
4.8. Glede na terminološko načelo frekventnosti je prednostni termin navadno pogostejši.
4.9. Terminografsko sredstvo, ki izkazuje prednostni termin, je kazalka, njena grafična podoba pa je puščica. Primer:
naslòn -ôna m POHIŠTVO → naslonílo
4.10. Kazalka se imenuje tudi iztočnica, ki je v slovarskem sestavku prikazana s puščico.
4.11. S kazalkami slovar prevzema normativno vlogo, kar je načelo terminoloških slovarjev. Prim. razdelek 4.7.
4.12. Pri prednostnem terminu je neprednostni termin prikazan za označevalnikom S na koncu slovarskega sestavka. Primer:
naslonílo -a s POHIŠTVO vsak od dveh od naslonjala nižjih stranskih delov sedežnega pohištva, na primer stolov, na katerega se naslonijo roke S: naslòn
4.13. Pri neprednostnih terminih se časovna oznaka prenaša s prednostnega izraza. Primer:
benéška skléda -e -e ž OROŽJE → sklédasta ávba
sklédasta ávba -e -e ž OROŽJE v 15. in začetku 16. stol. bojno pokrivalo, v zadnjem delu podaljšano v rep za zaščito zatilja, navadno opremljeno z naličnikom S: benéška skléda
4.14. Arabska številka v oklepaju ob navedbi sinonima pri prednostnem terminu zaznamuje, na katero definicijo neprednostnega termina se nanaša. Primera:
bôjni bàt -ega báta m 1. OROŽJE → bôjni kíj 2. OROŽJE → búzdovan
búzdovan -a m OROŽJE od 14. do 16. stol. udarno orožje s kovinsko glavo in lesenim ali kovinskim ročajem S: bôjni bàt (2), jútranja zvézda (1)
4.15. Na področju orožja je veliko podobnih pojmov, ki so v strokovni literaturi, zlasti pretekli, včasih obravnavani kot sinonimi. Slovar izhaja iz pojmovanja, da po obliki podobne predmete iz različnih časovnih obdobij in z različnih zemljepisnih območij, ni mogoče obravnavati kot sinonime. V slovarju so taki izrazi povezani s PRIM. Primer:
arkebúza-e ž 1. OROŽJE od sredine 15. do 1. pol. 17. stol. težka puška prednjača z gladko cevjo in preprostim vžigalnim mehanizmom na lunto, v sprednjem delu opremljena s kavljem za naslon ob oporo PRIM.: kávljasta púška
4.16. Za popolno razumevanje posameznega termina je primerno prebrati tudi definicije drugih terminov, ki so uporabljeni v definiciji termina iz iztočnice.
4.17. Pri izgovoru in pisavi se slovar opira na Slovenski pravopis 2001. Izjema so izlastnoimenski termini, ki so v slovarju pisani z veliko (Saarinenov stòl), in odtenki barv z več členi (tip rumeno zlatorjav), ki so pisani narazen. Primer:
češnjevína -e ž POHIŠTVO trdi les rumeno zlatorjave do rdečkaste barve dreves iz rodu Prunus, v rabi za pohištvo in furnir, svetle različice zlasti v času bidermajerja, posebej primeren za rezljanje, struženje in glasbene instrumente
Po pravopisu se izlastnoimenski termini pišejo z malo začetnico, pisava narazen pri odtenkih barv pa je navedena na drugem mestu (z oznako pogostosti tudi).
5. Označevalniki
5.1. Označevalnike v slovarskem sestavku delimo na slovnične, označevalnike razmernih izrazov (GL., PRIM.), ki so s stališča pojmov sorodni termini, in označevalnik sinonimije (S).
5.2. Slovnični označevalniki se pri samostalniku nanašajo na spol (m, ž, s), na število (ed., dv., mn.), pri glagolu na glagolski vid (dov., nedov.). Navedeni so v glavi.
5.3. Slovarski sestavek k večji obvestilnosti prispeva z vključitvijo terminov, ki v hierarhičnem razmerju z iztočnico sodijo v nižjo – podredno ali v isto – priredno pojmovno skupino. Uvajata jih označevalnika sorodnih terminov GL. in PRIM.
5.4. Označevalnik podrednega hierarhičnega razmerja GL. zaznamuje vrsto termina, navedenega v iztočnici. Primer:
braník-a m OROŽJE del orožja, ki ščiti roko, pri meču, sablji, bodalu iz odbojnih krakov, prepletenih prečk ali košarice S: odbójnik GL.: èsasti braník
5.5. Označevalnik prirednega hierarhičnega razmerja PRIM. v prikaz določenega termina pritegne izraze, ki so s terminom v iztočnici na isti ravni v pojmovni skupini, torej so z njim priredni. Primer:
dívan -a m POHIŠTVO od 17. stol. ozek počivalnik orientalskega izvora z oblazinjenim ležiščem, z dvignjenim zglavjem in premičnimi blazinami PRIM.: kanapé (2), otomána, zófa
odpŕta straníca -e -e ž POHIŠTVO vsak od dveh višjih stranskih delov sedežnega pohištva, na primer naslanjačev, ki ima samo ogrodje PRIM.: zapŕta straníca
6. Pojasnila
6.1. Pojasnila v slovarju so slovnična in stvarna.
6.2. Slovnično pojasnilo v tem slovarju se nanaša na pogosto rabo v množini in se izkazuje z okrajšavo nav. mn. Primer:
mèdnóžna véz -e -í ž nav. mn. POHIŠTVO vsaka od več lesenih ali kovinskih prečk, ki povezujejo noge stolov
6.3. Poleg slovničnih pojasnil termine v slovarju opredeljujejo stvarna pojasnila. Stvarna pojasnila niso razlikovalna značilnost posameznega pojma, ampak ga umeščajo v zemljepisno področje, v katerem je določen pojem obstajal, ali ga časovno določajo. Pojasnila imajo lahko delno ustaljeno obliko. Primer:
naslanjáč -a m POHIŠTVO od druge pol. 17. stol. udoben, navadno oblazinjen stol z navzven upognjenim naslonjalom in odprtima ali zaprtima stranicama z naslonili za roke S: fotélj
Ljudmila Bokal