Mateja Jemec Tomazin, Marko Tomazin, Neža Strmole

Suzana Anžur, Gregor Arko, Tomaž Ažbe, Hilda Bedrač, Janko Cerkvenik, Tilen Cestnik, Gašper Janežič, Rajko Jazbec, Mateja Jemec Tomazin, Julij Jeraj, Janja Kramer Stajnko, Matej Krnc, Miha Mihovilovič, Barbara Novosel, Simona Oblak, Miha Petek, Saša Petriček, Klemen Repovš, Miha Slapničar, Neža Strmole, Janez Šalej, Marko Tomazin, Matej Trunk, Jasmina Vidmar, Rok Zavrl, Marko Zibelnik, Boštjan Žagar

Zbirka Terminologišče

Urednice zbirke Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mojca Žagar Karer

Gasilski terminološki slovar

©2025, avtorji in ZRC SAZU

Glavni uredniki Mateja Jemec Tomazin, Marko Tomazin, Neža Strmole

Avtorji Suzana Anžur, Gregor Arko, Tomaž Ažbe, Hilda Bedrač, Janko Cerkvenik, Tilen Cestnik, Gašper Janežič, Rajko Jazbec, Mateja Jemec Tomazin, Julij Jeraj, Janja Kramer Stajnko, Matej Krnc, Miha Mihovilovič, Barbara Novosel, Simona Oblak, Miha Petek, Saša Petriček, Klemen Repovš, Miha Slapničar, Neža Strmole, Janez Šalej, Marko Tomazin, Matej Trunk, Jasmina Vidmar, Rok Zavrl, Marko Zibelnik, Boštjan Žagar

Recenzenti Aleš Jug, Milan Dubravac, Zvonko Glažar, Blaž Turk, Franci Petek, Primož Osojnik, Andreja Nève Repe, Marija Kolšek, Matej Kravanja, Boštjan Košiček, Danijel Andoljšek, Ana Bogdan Zupančič, Milan Kroflič, Janez Hočevar, Adriana Cividini, Tomaž Vilfan

Terminografski pregled Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Jera Oman, Mojca Žagar Karer

Urejanje virov in literature Alenka Porenta 

Tehnična sodelavka Karmen Nemec

Fotografije na naslovnici Gašper Miklavčič

Oblikovanje naslovnice Dušan Grobovšek, Idejološka ordinacija

Izdajatelja 

ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Zanj Kozma Ahačič

Gasilska zveza Slovenije

Zanjo Janko Cerkvenik

Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU

Zanj Oto Luthar

Glavni urednik založbe Aleš Pogačnik

Slovar je nastal v okviru razvojno-raziskovalne naloge 4300-239/2021-1 Gasilski terminološki slovar, ki ga je financirala Uprava za zaščito in reševanje RS, ter raziskovalnega programa P6-0038, ki ga je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovativno dejavnost Republike Slovenije.

Slovar je nastal z računalniško aplikacijo SlovarRed 2.1 Tomaža Seliškarja in Borislave Košmrlj - Levačič.

Prva e-izdaja knjige je prosto dostopna pod pogoji licence Creative Commons CC BY-NC-ND 4.0:

https://doi.org/10.3986/9789610509257 (pdf)

https://doi.org/10.3986/9789610509264 (html)

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID=221826307 

Iz recenzij

Priprava Gasilskega terminološkega slovarja je zahtevna in hkrati izjemno pomembna naloga, saj obravnava področje požarne varnosti ter dejavnosti, ki so z njo povezane. Osredotoča se na zaščito ljudi, okolja in premoženja, kar je temeljna vrednota vsake družbe. Požarna varnost predstavlja ključen del našega prostora in vsakdana ter s svojo pomembnostjo že stoletja navdihuje in podpira človeka pri njegovih prizadevanjih za varno in urejeno življenje. Gasilci že od nekdaj s svojim znanjem in izkušnjami zagotavljajo varnost, njihovo delo pa je vpeto v širši kontekst civilizacijskega razvoja. Slovar terminološko zajema bogate izkušnje in strokovno znanje, pridobljene skozi delo na terenu, intervencije, preventivo ter usposabljanje.

Gasilski terminološki slovar je plod dolgoletnih izkušenj gasilskih organizacij in posameznikov ter predstavlja temelj za prihodnje slovarje, namenjene podrobni obravnavi posameznih področij gasilstva, kot so zaščita in reševanje, tehnike gašenja, požarna preventiva ter sodelovanje z drugimi službami. Z izdajo Gasilskega terminološkega slovarja je dosežen tudi širši cilj – ozaveščanje in krepitev pomena gasilstva v družbi. Vsebinsko slovar predstavlja požarno varnost kot proces, ki gradi ravnovesje med človekom, tehnologijo, prostorom in časom ter tako prispeva k bolj varni in trajnostni prihodnosti.

Ddr. Aleš Jug, predsednik Slovenskega združenja za požarno varstvo

Pozdravljam pripravo in izid gasilskega terminološkega slovarja, ki bo pripomogel k boljšemu sporazumevanju in bolj natančnemu razumevanju gasilskih terminov. Slovar vsebuje v slovenščini uporabljano gasilsko izrazje z ustreznimi definicijami. Priprava tako obsežnega slovarja je zahtevala veliko raziskovalnega dela, saj je gasilska terminologija po različnih državah različna. Hkrati pa je bilo treba različna poimenovanja smiselno prirediti za rabo v slovenskem gasilstvu. Glede na širok spekter aktivnosti, ki jih gasilci uporabljamo, bo ta slovar dober pripomoček pri našem delu na vseh področjih. Izbor področij ocenjujem kot ustrezen. Slovar ocenjujem z odliko, saj pokriva vsa pomembna gasilska strokovna področja.

Milan Dubravac, predsednik CTIF

Pregovor, da je knjiga najlepše darilo, ima svoj pomen. Živimo v časih, in to še posebno velja za Slovenijo, da nam pada kultura branja, ko se učimo in informacije dobivamo s poceni družbenih omrežij in z veliko težavo zapišemo nekaj pravilno zapisanih besed. Skozi zgodovino smo gasilci pomembno prispevali k razvoju slovenskega naroda s svojimi osnovnimi nalogami, in sicer požarno brambo, hkrati pa smo bili tudi varuhi slovenske besede in domoljubja. Gasilski terminološki slovar je še en dokaz, da nam je mar za nacionalne vrednote in strokovnost. To odlično knjižno delo je naš ponos in naj služi ljudstvu.

Zvonko Glažar, poveljnik Gasilske zveze Slovenije

Gasilstvo ima v Sloveniji več kot stoletno tradicijo, ki sega v čas Avstro-Ogrske. Prvotne naloge gasilcev so se osredotočale na gašenje požarov, z razvojem pa so se širile na vse oblike solidarnih aktivnosti v lokalnem okolju in širše. Gasilci, tako poklicni kot prostovoljni, smo skozi obdobja razvoja pridobivali nova znanja, nove tehnike in nove skupne standarde. Pri delovanju gasilstva smo ves čas uporabljali skupni jezik, najsi je šlo za intervencije ali družabne dogodke, namenjene zbiranju sredstev za delovanje gasilstva. Ne glede na bogato tradicijo skupnega razumevanja, delovanja in uporabe iste terminologije je Gasilski terminološki slovar prva zapisana zbirka besed našega skupnega jezika. Gasilski terminološki slovar nedvoumno zapolnjuje manjkajoči delček v mozaiku slovenske gasilske tradicije na sistemski ravni. V Združenju slovenskih poklicnih gasilcev toplo pozdravljamo njegov nastanek. Če smo do nedavnega vsi vedeli, kaj pomeni gasilska enota širšega pomena, zdaj s pomočjo gasilskega terminološkega slovarja zagotovo tudi vsi enako razumemo pomen tega izraza.

Blaž Turk, predsednik Združenja slovenskih poklicnih gasilcev

Gasilski terminološki slovar je velika pridobitev slovenskih gasilcev in na splošno pomembna za celotno Slovenijo, saj prispeva k poenotenju terminologije na področju gasilstva. Kot bivši poveljnik GZS, ki je predlagala in kasneje tudi podprla razvojno-raziskovalno nalogo, sem zelo ponosen na izdelek, ki je nastal. Hvala Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Mateji Jemec Tomazin, nosilki razvojno-raziskovalne naloge in vsem strokovnjakom iz vrst prostovoljnih in poklicnih gasilcev, ki so pomagali ustvarjati slovar. Na koncu imamo izdelek, ki obsega prek 2000 slovarskih sestavkov in ki ni namenjen samo gasilcem, temveč vsem, ki so povezani z gasilstvom.

Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije med letoma 2013 in 2023

V gasilskem terminološkem slovarju sem recenziral področje vozil in opreme. Vsebina, zajeta na tem področju, je ključnega pomena za izobraževanje, pripravo strokovnih gradiv, izdelavo tehnične dokumentacije za javna naročila ter oblikovanje medijskih izjav. Z uporabo terminološkega slovarja se lahko izognemo nesporazumom in zagotovimo doslednost pri uporabi terminov. Nadaljnje usklajevanje terminologije v gasilstvu bo nedvomno prispevalo k večji učinkovitosti in boljšemu razumevanju na tem pomembnem področju.

Primož Osojnik, poveljnik Gasilske brigade Maribor

Gasilski terminološki slovar pokriva pomembno in obsežno področje, ki bo strokovnjakom, povezanim z gasilstvom, olajšalo delo. Gasilstvo je bolj interdisciplinarno, kot bi sprva pričakovali, saj vključuje številne stroke, ki so tako neposredno kot posredno povezane s to dejavnostjo. Z enotnim slovarjem se bo poenotila terminologija med gasilci in strokovnjaki z drugih področij, povezanih z gasilstvom (npr. gozdarji), kar je ključno za učinkovito sodelovanje med različnimi disciplinami. Enotna uporaba terminov bo omogočila hitrejšo in jasnejšo komunikacijo med intervencijami, pri usposabljanjih, načrtovanju in sanacijah, pa tudi v izobraževalnih gradivih. Slovar je zato izjemnega pomena tako za praktično delo kot za teoretične raziskave. Slovar zajema ključne termine s področja gasilstva, pri čemer so avtorji izrazito poglobljeno obravnavali temo ter jasno in celovito predstavili bistvene pojme. Dodana vrednost slovarja je tudi vključitev nekaterih specifičnih terminov, ki jih uporablja le ožji krog strokovnjakov, kar bo olajšalo razumevanje in povezovanje med različnimi strokami. Jezik slovarja je strokoven in razumljiv, razlage terminov so natančne in primerne za enotno uporabo v praksi. Slovar kot celota predstavlja dragocen prispevek k terminološkemu področju gasilstva in je pomembno orodje tako za strokovnjake kot jezikoslovce. Avtorji so temo obravnavali natančno, jasno in uporabno, kar bo nedvomno koristilo vsem, ki se ukvarjajo s tem področjem.

Dr. Andreja Nève Repe, Zavod za gozdove Slovenije, Sektor za načrtovanje razvoja gozdov

Uvod

Začetki varstva pred požarom segajo v najstarejša zgodovinska obdobja, saj je ogenj človeku sicer nudil mnogo koristi, hkrati pa je nenadzorovano gorenje povzročilo tudi mnogo škode. Prva pisna poročila o organiziranem gašenju segajo v čase antičnega sveta in že mladi gasilci na kvizih odgovarjajo, da je bila prva znana uredba o gašenju napisana na papirusu v Egiptu v 2. tisočletju pr. n. št. V antičnem Rimu so bili za požarno stražo določeni vojaki in po nekaterih podatkih je bilo že v času cesarja Avgusta, Cezarjevega naslednika, v Rimu okoli 8000 gasilcev. Rimljani so gasilsko službo uvedli po vseh mestih takratnega imperija, pri čemer so imeli gasilci določene tudi funkcije, kar pomeni, da so tako kot pri vojskovanju razvijali taktiko. Poskrbeli so tudi za osebno opremo, saj so dokumentirani zapisi o vatiranih in prešitih platnenih oprsnikih, tunika gasilcev je imela dolge rokave, škornji z vezalkami in okovanimi podplati pa so bili narejeni iz čvrstega usnja. Okoli vratu so nosili rute, ki so si jih lahko zavezovali okoli nosu in si tako zaščitili dihala. Takratni gasilci so že uporabljali požarne metle, gasilne odeje, vedra, sekire, gasilske kavlje, lestve in celo črpalke, kar dokazuje izjemno potrebo po usposobljenih in opremljenih skupinah, ki so zmožne pomagati pri varovanju ljudi, živali in premoženja.

Iz srednjega veka so med ohranjenimi listinami tudi požarni redi. Po velikem požaru na Dunaju je cesar Rudolf Habsburški komaj tri leta po svojem imenovanju leta 1276 izdal požarni red. Požar je moral žal vedno povzročiti veliko škodo, da so se oblasti odločile nekaj spremeniti in urediti, tudi v Ljubljani ni bilo nič drugače, čeprav so ognjeni zublji po Ljubljani pustošili večkrat. Prvi požar v Ljubljani je opisan v letu 1371, ko je zgorel tudi rotovž in mestni arhiv, leta 1493 je uničil predel med Šuštarskim mostom in današnjim Vodnikovim trgom, požar leta 1660 na Gornjem trgu pa je ogrozil tudi cesarski smodniški stolp, ki je stal na zahodni strani grajske planote. Še en uničujoči požar v letu 1676, ko je zagorelo predmestje na levem bregu Ljubljanice med današnjim Tromostovjem in Filharmonijo in je bilo kar nekaj žrtev požara, je primoral mestne veljake, da je Ljubljana leta 1676 dobila svoj gasilski in požarni red. Eden od bolj zanimivih varnostnih ukrepov je uvedba »večernega zvona«, ki je okrog 17h zazvonil in opozoril meščane, naj pogasijo vsa odprta ognjišča. Gašenje je vodil mestni sodnik, ob požaru je bilo treba zapreti mestna vrata, morebitne tatvine na požarišču pa so bile kaznovane s smrtjo. V gasilsko službo so vključevali cehovske mojstre za gasilstvo uporabnih obrti, saj so morali zidarji in tesarji prinesti svoje orodje, viničarji pa v sodih dobavljati vodo. Da bi bili ljubljanski meščani na požar pravočasno opozorjeni, so določili nočne, pravzaprav požarne čuvaje, ki so, zaviti v pelerine, z lučjo in helebardo hodili po mestnih ulicah, ob polnih urah pa je čuvaj ponovil uro in zapel meščanom, da je vse mirno in jih čuvata Bog ter sveti Florjan. Kadar je čuvaj v grajskem stolpu opazil dim, pa je s trobljenjem v rog ali bitjem plati zvona opozoril meščane na nevarnost, v smeri požara pa izobesil rdečo zastavo, ponoči pa rdečo svetilko.

Cesarica Marija Terezija je pomemben pečat pustila tudi pri organizaciji varstva pred požarom in kranjsko deželno glavarstvo je v začetku 1773 izdalo nov požarni in gasilski red. Vrednota varovanja ljudi, živali in premoženja pa je v 19. stoletju dobila tudi nacionalno razsežnost in tako v časopisu Slovenec 28. 5. 1874 beremo, da je tudi »'Narodov' vrednik Jurčič pristopil k ljubljanski požarni straži (Feuerwehr), ktera ima do zdaj po vsem še nemčursko obliko in namen slaviti in vzdrževati pri nas nemški element.« Zapis v Slovencu ni povsem pošten, četudi lahko o dejanskih razmerah sklepamo na podlagi pisnih virov, saj po ustanovitvi prvih gasilskih društev na Slovenskem in sprejemov društvenih statutov v drugi polovici 19. stoletja lahko spremljamo skokovit razvoj gasilske terminologije v slovenščini, tudi na področju organizacije gasilstva, seveda pa je vse terjalo nekaj časa, saj smo tudi dandanes nagnjeni k temu, da bi radi vse naredili sami in ne upoštevali predhodnikov. Pri iskanju najprimernejših poimenovanj seveda lahko tudi v slovenskih gasilskih terminih prepoznamo nemško besedotvorno podstavo, vendar je treba opozoriti, da v tem gasilstvo ni nič drugačno od drugih strokovnih področij, poleg tega pa so morala takrat ustanovljena gasilska društva v najkrajšem možnem času vzpostaviti organizirano gasilsko službo z najboljšo možno takrat dostopno opremo. Pomembno vlogo pri poenotenju organiziranosti in posledično tudi terminologije pa je imela Deželna zveza kranjskih gasilnih društev, ustanovljena 1888, ki je leta 1897 začela izdajati stanovsko strokovno revijo Gasilec in ta odtlej izhaja vse do današnjih dni. Poleg tega je Deželna zveza izdajala tudi priročnike, sprva so obravnavali celotno gasilstvo od organizacije in pravil gasilske službe do opreme in taktike, sčasoma pa so začeli izhajati tudi namenski priročniki. 

Poleg strokovne literature na ustaljevanje terminologije najbolj vpliva izobraževanje. Za prostovoljne gasilce so organizirana temeljna strokovna usposabljanja, poklicni gasilci opravijo tudi temeljno izobraževanje v Gasilski šoli, vendar v Sloveniji ni mogoče študirati gasilstva na univerzitetni ravni. V Sloveniji je z gasilstvom najtesneje povezan univerzitetni študijski program Tehniške varnosti, pri katerem je požarna varnost le del programa in prav tako tudi le del gasilske stroke.

Gasilski terminološki slovar je prvi znanstveni slovar v slovenščini, ki obravnava področje gasilstva. Slovar je nastal kot razvojno-raziskovalna naloga Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, v sodelovanju med Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Gasilsko zvezo Slovenije, ki je predlagala strokovnjake za posamezna podpodročja. Avtorji slovarja, ki so se trudili, da bi kar najbolje predstavili pojmovni svet slovenskega gasilstva, so (po abecedi): Suzana Anžur, Gregor Arko, Tomaž Ažbe, Hilda Bedrač, Janko Cerkvenik, Tilen Cestnik, Gašper Janežič, Rajko Jazbec, mag. Julij Jeraj, izr. prof. dr. Janja Kramer Stajnko, mag. Matej Krnc, doc. dr. Miha Mihovilovič, doc. dr. Barbara Novosel, Simona Oblak, Miha Petek, doc. dr. Saša Petriček, Klemen Repovš, doc. dr. Miha Slapničar, Neža Strmole, Janez Šalej, Marko Tomazin, Matej Trunk, Jasmina Vidmar, Rok Zavrl, Marko Zibelnik, Boštjan Žagar. Delo je vodila terminografinja doc. dr. Mateja Jemec Tomazin.

Slovar obravnava področje požarne varnosti in dejavnosti, ki so z njo povezane, ter se osredotoča na zaščito ljudi, okolja in premoženja – temeljne vrednote vsake družbe. Vsebuje bogate izkušnje in strokovno znanje, pridobljene z delom na terenu, intervencijah, pri preventivnem delovanju in strokovnem usposabljanju. Zaradi obsežnosti in raznolikosti gasilstva je bilo delo organizirano po naslednjih področjih: elektrotehnika in varnost, gasilska taktika, gasilskošportne discipline, gradbeništvo in preskrba z gasilno vodo, informatika, izobraževanje, nevarne snovi, organizacija gasilstva in pravne osnove, osebnost gasilca, požar in teorija gorenja in gašenja, požarna preventiva, prva pomoč, radijske in ostale zveze, razvrščanje, reševanje na vodi in iz nje, reševanje z višin in iz globin, sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, tehnično reševanje, varstvo in zdravje gasilca, vozila in oprema, zaščita telesa in dihal. Z izdajo Gasilskega terminološkega slovarja je dosežen širši cilj – ozaveščanje in krepitev pomena gasilstva v družbeni zavesti in znanosti.

Septembra 2024 so slovar terminografsko pregledali sodelavci Oddelka za terminologijo. Dr. Simonu Atelšku, dr. Tanji Fajfar, Jeri Oman in doc. dr. Mojci Žagar Karer se za natančen pregled in koristne pripombe najlepše zahvaljujemo. Poleg terminografskega pregleda je bil v drugi polovici leta 2024 opravljen tudi recenzentski pregled slovarja. K sodelovanju smo povabili strokovnjake, ki so prijazno privolili v recenzentsko vlogo. Ti so bili ddr. Aleš Jug, predsednik Slovenskega združenja za požarno varstvo; Milan Dubravac, predsednik CTIF; Zvonko Glažar, poveljnik Gasilske zveze Slovenije; Blaž Turk, predsednik Združenja slovenskih poklicnih gasilcev; Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije med letoma 2013 in 2023; Primož Osojnik, poveljnik Gasilske brigade Maribor; dr. Andreja Nève Repe, Marija Kolšek, Matej Kravanja in Boštjan Košiček, vsi Zavod za gozdove Slovenije; Danijel Andoljšek, diplomirani zdravstvenik z dolgoletnimi izkušnjami reševanja v predbolnišničnem okolju; doc. dr. Ana Bogdan Zupančič, raziskovalka in socialna pedagoginja; Milan Kroflič, mednarodni inštruktor tehničnega reševanja; Janez Hočevar, nekdanji vodja Gasilske šole; Adriana Cividini, vodja za področje operative na Gasilski zvezi Slovenije; Tomaž Vilfan, namestnik poveljnika Gasilske zveze Slovenije. Vsem se najlepše zahvaljujemo, da so s svojimi predlogi, pripombami in dopolnitvami prispevali k natančnejšemu slovarju.

Zahvaljujemo se tudi Alenki Porenta za urejanje seznama literature, Karmen Nemec za tehnično pomoč in pregled sinonimije, Dušanu Grobovšku za oblikovanje naslovnice in zasnove slovarja ter dr. Simonu Atelšku za računalniški prelom. Pomembno obogatitev knjižne izdaje predstavljajo izjemne fotografije Gašperja Miklavčiča, Gašper Vrankar pa je gasilec na naslovnici.

Hkrati z izidom v tiskani obliki bo Gasilski terminološki slovar objavljen tudi v elektronski obliki, in sicer bo prosto dostopen na spletišču Terminologišče (http://isjfr.zrc-sazu.si/terminologisce), kjer bo po njem mogoče iskati z ustreznim iskalnikom. Iskanje po njem bo omogočeno tudi prek slovarskega portala Fran (http://www.fran.si/).

Čeprav na sodobno terminologijo mnogih strokovnih področij pomembno vpliva angleščina, ima gasilska terminologija zelo veliko domačih poimenovanj, pomemben jezik dajalec pa je zaradi tradicije in tudi razvoja opreme nemščina. Gasilska terminologija se pojavlja tudi v zakonih in predpisih, vendar žal pogosto ne upošteva uveljavljene terminologije, ki se uporablja v področni strokovni literaturi, zato si avtorji in vsi sodelavci slovarja želimo, da bi pri tem lahko slovar postal zanesljiv vir informacij. Gotovo nam ni uspelo rešiti vseh terminoloških dilem, zato prosimo, da nam svoje pripombe za izboljšanje slovarja pošljete na naslov gasilci@zrc-sazu.si. Upoštevali jih bomo v morebitni naslednji izdaji slovarja. Prosimo tudi za predloge novih terminov, ki bi jih bilo smiselno uvrstiti v naslednjo izdajo. S tem bo slovar sledil razvoju stroke in ostal uporaben terminološki priročnik.

Gasilski terminološki slovar je terminološki slovar, v katerem so slovenskim terminom pripisane definicije in angleški ter nemški ustrezniki. Vključuje 2256 terminov, od katerih jih je 1976 definiranih, 280 pa uporabnika slovarja usmerja k prednostnemu terminu. Termini spadajo na 21 področij. Ta področja so (našteta so po abecedi): elektrotehnika in varnost, gasilska taktika, gasilskošportne discipline, gradbeništvo in preskrba z gasilno vodo, informatika, izobraževanje, nevarne snovi, organizacija gasilstva in pravne osnove, osebnost gasilca, požar in teorija gorenja in gašenja, požarna preventiva, prva pomoč, radijske in ostale zveze, razvrščanje, reševanje na vodi in iz nje, reševanje z višin in iz globin, sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, tehnično reševanje, varstvo in zdravje gasilca, vozila in oprema, zaščita telesa in dihal.

Ureditev slovarja je abecedna. Slovar vsebuje le sodobne termine in ne posega v njihov zgodovinski razvoj. Vanj so vključena le nekatera lastna imena (imena krovnih gasilskih organizacij, pri katerih najpogosteje prihaja do pomislekov, kako jih zapisati v angleščini ali nemščini), vključeni so tudi nekateri osnovni termini strok, ki so v gasilstvu enako definirani kot v primarni stroki, vendar jih morajo gasilci usvojiti v času temeljnega usposabljanja. Osrednjemu delu slovarja, ki ga tvorijo slovenski termini z definicijami in angleškimi ter nemškimi ustrezniki, sledita angleško-slovenski in še nemško-slovenski slovar. V slovar je vključenih 2192 angleških in 2304 nemških ustreznikov.

Pri izdelavi slovarskih sestavkov je bila uporabljena in pregledana relevantna strokovna literatura, zlasti znanstveni in strokovni članki, znanstvene in strokovne monografije ter učbeniki in gradiva za usposabljanje. Slovarske rešitve so bile preverjene tudi v sekundarnih virih, tj. v sorodnih terminoloških slovarjih in leksikonih. Smiselno so bili upoštevani vsi dostopni elektronski viri. Seznam uporabljene literature in virov je naveden na koncu slovarja.

Naslovniki slovarja

Primarni naslovnik slovarja so gasilci, ki opravljajo temeljna strokovna usposabljanja; njim so prilagojene informacije, vključene v slovar. Za uporabo slovarja se zato predvideva določeno strokovno predznanje, vsekakor pa ga lahko uporabijo vsi, ki potrebujejo strokovno verodostojno informacijo o gasilski terminologiji, zlasti novinarji, prevajalci in odgovorni za varstvo pred požarom ter organizacijo varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Metodologija izdelave slovarja

Pri nastajanju slovarja je sodelovalo 26 strokovnjakov z različnih področij gasilstva pod vodstvom terminografinje. Začetek dela je predstavljalo zbiranje strokovnih besedil v elektronski obliki, na podlagi katerih so bili izdelani področni geslovniki. Strokovnjaki so nato – vsak za svoje področje – pregledali in dopolnili geslovnik, definirali termine, določili morebitne sinonime in dodali angleške in nemške ustreznike, pri čemer so dodajali samo preverjene informacije, manjkajoče pa je dodala glavna urednica ob pomoči strokovnih urednikov. Njihovo delo je v vseh fazah (pri zbiranju gradiva, pregledovanju geslovnika in oblikovanju slovarskih sestavkov) vodila in pregledovala terminografinja ob pomoči strokovnih urednikov. Slovar je bil izdelan z računalniškim programom SlovarRed 2.1, ki je bil razvit na Oddelku za terminologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in je namenjen terminografski obdelavi gradiva, ki vključuje vnašanje, urejanje in izpisovanje slovarskih sestavkov po različnih kriterijih in končno pripravo besedila za tisk in pripravo baze za elektronsko objavo.

Gasilski terminološki slovar je – tako kot drugi terminološki slovarji, ki nastajajo na Oddelku za terminologijo – izdelan na podlagi pojmovnega pristopa, kar pomeni, da so termini obravnavani kot poimenovanja za pojme. Ti so enote znanja, ki so med seboj povezane v pojmovni sistem stroke. Pojmovni pristop predvideva, da so pri terminološkem delu upoštevana medsebojna razmerja med pojmi. Ta so v slovarju lahko izražena eksplicitno, npr. s kazalko (→), ki nakazuje sinonimno razmerje, ali implicitno, npr. s hierarhičnim razmerjem nad- in podrednosti, izraženim v definiciji.

Razmerja med pojmi v pojmovnem sistemu je najlaže upoštevati, če terminološko delo poteka po pojmovnih skupinah. Pri izdelavi Gasilskega terminološkega slovarja so bili zato skupaj obravnavani termini, ki označujejo različne vrste cevi (npr. tlačna cev, sesalna cev, koaksialna cev, visokotlačna cev). Ker so bili povezani pojmi obravnavani hkrati, je bilo laže prepoznati in opisati istovrstne in razlikovalne značilnosti med njimi, npr. med napadi glede na način njihovega izvajanja – čelni napad in napad z obkrožanjem, kar je prispevalo tudi k odpravljanju morebitnih pojmovnih nedoslednosti.

Gradivna osnova

Gradivno osnovo Gasilskega terminološkega slovarja predstavlja vsa dostopna strokovna literatura v elektronski obliki, zlasti gradiva za temeljno strokovno usposabljanje, opisi operativno-taktičnih postopkov, članki iz revije Gasilec in vse monografije, ki jih je v zadnjih letih izdala Gasilska zveza Slovenije. Pomemben prispevek pri luščenju terminoloških kandidatov in oblikovanju korpusa so predstavljali tudi interni standardi nekaterih poklicnih enot, zlasti Gasilske brigade Ljubljana, s čimer smo lahko pripravili specializirani korpus in ga razdelili na posamezna, že našteta, področja. Besedila so bila pretvorjena v besedilno obliko in najprej obdelana s programom WordSmith 8.0. V času trajanja razvojno-raziskovalne naloge je bil razvit tudi nov program za luščenje terminoloških kandidatov v okviru projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, zato so bili izdelani novi geslovniki in združeni s prvimi, ki so jih avtorji že pregledali in dopolnili. Po potrditvi področnega geslovnika se je začela faza oblikovanja slovarskih sestavkov, ki je vključevala pisanje definicij, določanje morebitnih sinonimnih razmerij in dodajanje angleških ter nemških ustreznikov. Pri tem so se odpirala vprašanja ustaljenosti poimenovanj, dopolnjevanja novih spoznanj in prenosa izkušenj iz tujejezičnih okolij.

Normativnost

Gasilski terminološki slovar poskuša v primerih, ko za en pojem obstaja več terminov – to je pojav, imenovan terminološka sinonimija –, določiti, kateri izmed njih je prednostni. Rabo usmerja s kazalko – znakom, ki uporabnika slovarja usmerja k terminu, ki so ga avtorji določili kot optimalnejšega glede na njegov sinonim. S tem slovar prispeva k poenotenju terminologije in posledično k učinkovitejšemu strokovnemu sporazumevanju. Pri tem pa je treba opozoriti, da terminologija nobene stroke ni povsem trdno določena, zato se v nekaterih okoliščinah, npr. ko se v stroki pojavijo nova spoznanja ali se v rabi začne bistveno pogosteje uporabljati dotlej neprednostni termin, raba prednostnih terminov lahko tudi spremeni.

Pri izbiri prednostnega termina avtorji terminološkega slovarja upoštevajo terminološka načela. Med njimi so najpomembnejša načelo ustaljenosti (praviloma ima prednost termin, ki je v rabi pogostejši), načelo jezikovnosistemske ustreznosti (termin se uskladi z oblikoglasnimi pravili knjižnega jezika), načelo gospodarnosti (krajši termin ima prednost pred daljšim terminom) in jezikovnokulturno načelo (termin domačega izvora ima prednost pred prevzetim terminom). Dopolnjujejo pa jih načelo vsebinske ustreznosti (termin mora primerno označevati vsebino pojma), načelo usklajenosti s pojmovnim sistemom (termin izraža povezanost pojma, ki ga označuje, s sorodnimi pojmi) in načelo optimalne strukture, ki zagotavlja čim večjo nespremenljivost termina v rabi, zaradi česar je najpogostejša struktura zveza pridevniškega določila in samostalniškega jedra

Prednostni termini so prikazani v polnih slovarskih sestavkih, v katerih so pojasnjeni s terminološkimi definicijami. Neprednostni termini so prikazani v kazalčnih slovarskih sestavkih, ki uporabnika slovarja napotujejo k prednostnim terminom.

Zgradba slovarskega sestavka

Termini so med seboj povezani v terminološki sistem, ki odraža pojmovni sistem stroke. V slovarju so termini prikazani v slovarskih sestavkih, ki so polni, kazalčni ali sestavljeni. Najpogostejši so polni slovarski sestavki. V polnih slovarskih sestavkih so termini predstavljeni z definicijo, dodani so jim morebitni sinonimi in angleški ter nemški ustrezniki.

Primer:

čêlni napàd -ega -áda m taktični postopek pri gašenju požara v objektu ali požara v naravi, pri katerem se gasilske enote požaru približajo z območja, ki ga požar še ni zajel in se uporabi samo v primerih, ko ni nevarnosti širjenja požara na ta mesta S: frontálni napàd

 ang.: frontal fire attack, head attack

 nem.: frontaler Löschangriff m, Kopfangriff m

V kazalčnih slovarskih sestavkih, ki so opisani v nadaljevanju uvoda, so prikazani neprednostni termini, ki uporabnika slovarja usmerjajo na prednostni termin. Primer:

frontálni napàd -ega -áda m → čêlni napàd

V nadaljevanju so podrobneje prikazani in razloženi posamezni elementi polnega slovarskega sestavka.

Iztočnica in z njo povezani podatki

Termin ima v slovarskem sestavku status iztočnice, ki je lahko enobesedna (npr. napad) ali večbesedna (npr. dimni sektor, gasilska zaščitna čelada, hitro tehnično reševalno vozilo). Praviloma je v ednini, le izjemoma v množini (npr. dolžnostne sile). Besednovrstno so iztočnice v tem slovarju samostalniki ali samostalniške besedne zveze. Vse iztočnice so naglašene (npr. čàs odkrítja dogódka), pri čemer naglaševanje načeloma sledi Slovenskemu pravopisu 2001. Za poimenovanja, ki jih tam ni, je smiselno upoštevana raba v stroki. Vsem iztočnicam je pripisana rodilniška končnica in podatek o spolu, iztočnicam v množini pa tudi podatek o številu. Kadar se v večbesednih terminih sestavine v imenovalniku in rodilniku ne razlikujejo, to označuje znak --. Primer:

gasílski priklópnik s prenôsno motórno brizgálno -ega -a -- -- -- -- m priklopnik, namenjen prevozu prenosne motorne brizgalne in druge gasilske opreme, ki zadošča najmanj za izvedbo tridelnega napada na mestu intervencije K: PMB (1)

ang.: fire trailer for portable pump

nem.: Tragkraftspritzen-Anhänger m, TSA m

Primer enobesedne in večbesedne iztočnice z rodilniško končnico in podatkom o spolu:

dimotvórec -rca m naprava za proizvajanje umetnega dima, ki se uporablja za čim bolj realistično usposabljanje gasilcev in deluje na principu segrevanja ter disperzije namenskega olja S: dimodáj

 ang.: fog machine

 nem.: Nebelmaschine f

aktívna požárna zaščíta -e -e -e ž ukrepi, ki so namenjeni odkrivanju in javljanju požara, alarmiranju uporabnikov objekta, gašenju požara, npr. sprinklerski sistemi, in omejevanju širjenja požara, npr. odvod dima in toplote

ang.: active fire protection

 nem.: abwehrender Brandschutz m

Primer iztočnice v množini:

lážne in népotrébne intervéncije -ih -- -ih -ij ž mn. postopki, ki jih po alarmiranju izvede gasilska enota, preden ugotovi, da njeno posredovanje ni potrebno, ker prijava izrednega dogodka ni bila resnična ali posredovanje ni bilo potrebno

 ang.: false alarm call responses

 nem.: Falschalarmeinsätze m pl., Fehleinsätze m pl.

V primerih, ko je termin ali njegova sestavina citatni izraz, kratica, oznaka, številka, je na ustreznem mestu dodan izgovor. Primeri:

OHIO máska -- -e [ohájo] ž prva pomoč  → máska za kisík

Esmarchova prevéza -e -e [ésmarhova] ž prva pomoč ukrep, s katerim se zmanjša ali popolnoma prekine huda venska ali arterijska krvavitev na okončinah, ki se ne more zaustaviti na noben drug način

ang.: Esmarch bandage

nem.: Esmarch Tourniquet n

IPS obrázec -- -zca [ipǝsǝ̀] m standardizirani predpripravljeni obrazec, ki je namenjen izvajanju posameznih aktivnosti vodenja intervencije, npr. popisu enot, evidentiranju, dokumentiranju postopkov

ang.: ICS form

nem.: Einsatzleitsystem-Formular n, ICS-Formular n

klícna števílka 112 -e -e -- [êna êna dvé] in [stodvánajst] ž enotna evropska številka za klice v sili, ki je v Sloveniji povezana z regijskim centrom za obveščanje in ki jo posameznik pokliče, kadar potrebuje nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, pomoč gorskih, jamarskih, podvodnih reševalcev ali drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč

ang.: common emergency number, European emergency number

nem.: Euronotruf m, Rufnummer 112 f

Kadar je sestavina termina kratica iz tujega jezika, sta v okroglem oklepaju dodani oznaka za jezik in razvezava kratice. Primer:

ABCDE preglèd -- -éda [abǝcǝdǝé] m (ang. airway, breathing, circulation, disability, exposure) prva pomoč strukturirani pregled osebe, ki potrebuje nujno medicinsko pomoč in se začne z oceno zavesti, sledijo pa ocena stanja dihalne poti, ocena kakovosti dihanja, ocena prekrvavitve, nevrološka ocena in vizualni pregled celega telesa

ang.: ABCDE approach

nem.: ABCDE-Merkschema n

Kadar je iztočnica termin, ki označuje osebo, je v zaglavju navedena tudi ženska oblika. Primer:

povêljnik -a m povêljnica -e ž 1. funkcionar gasilske organizacije, izvoljen na kongresu, skupščini ali občnem zboru, ki vodi poveljstvo ter je odgovoren za pripravo operativnega načrta gasilske enote ter skrbi za operativno usposobljenost gasilcev ter ostale naloge, določene s pravili gasilske službe in področno zakonodajo

ang.: fire commander

nem.: Feuerwehrkommandant m

2. mandatna funkcija osebe, zaposlene v poklicni gasilski enoti, ki izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje ter vodi gasilsko enoto, pri čemer je odgovorna za pripravo operativnega načrta gasilske enote, operativno usposobljenost in ustrezno opremljenost poklicnih gasilcev ter ostale naloge, določene s področno zakonodajo

ang.: chief fire officer

nem.: Branddirektor m

Definicija

Definicija je najpomembnejša sestavina slovarskega sestavka. V njej niso zajeti vsi vidiki pojma, ampak je ta opredeljen razlikovalno glede na druge pojme in ga uvršča  v pojmovni sistem stroke. Glavne vrste terminoloških definicij so: intenzijska, ekstenzijska in intenzijsko-ekstenzijska. Najpogostejša je intenzijska definicija, ki temelji na podrobnem opisu lastnosti pojma – ugotovi se njegov nadrejeni pojem in naštejejo razločevalne lastnosti glede na povezane pojme. Primeri:

aktívni dvíg -ega -a m dvig, ki ga oseba na vrvi izvaja sama s svojo močjo in s pomočjo prsne vrvne prižeme ter ročne vrvne prižeme

ang.: rope ascending

nem.: Aufsteigen mit Seilklemmen n

čêlo požára -a -- s območje požara v naravi, kjer ima požar največjo intenzivnost in se najhitreje širi

ang.: fire head

nem.: Feuerfront f, Kopf m

gasílski čín -ega -a m oznaka, ki predstavlja stopnjo strokovne usposobljenosti prostovoljnega ali poklicnega gasilca na operativnem in organizacijskem področju in se nosi na naramnikih na gasilski uniformi ali gasilski delovni obleki

ang.: fire rank

nem.: Dienstgrad der Feuerwehr m

Ker so v definiciji implicitno nakazana tudi razmerja med termini, npr. hierarhično razmerje nad- in podrejenosti, slovar poleg iztočnic aktivna požarna zaščita in pasivna požarna zaščita vsebuje tudi iztočnico požarna zaščita, ki označuje nadrejeni pojem. Tako iz manjših terminoloških podsistemov nastajajo večji podsistemi. Vendar pa je treba opozoriti, da terminološki (pod)sistemi niso vedno dosledno izpeljani. Razlog je v tem, da so pojmi na določnem področju lahko definirani z različnih vidikov, zanemariti pa ne moremo niti pojmovnih nedoslednosti, ki se pojavljajo v vsaki stroki.

Drugi tip definicije je ekstenzijska definicija, ki je sestavljena iz naštevanja vseh posameznih objektov, ki pripadajo pojmu. Pogosto je nemogoče našteti vse objekte, poleg tega pa ta tip definicije pojma ne uvršča v pojmovni sistem stroke. Zato je v terminološkem slovarju pogostejša intenzijsko-ekstezijska definicija, ki združuje lastnosti intenzijske in ekstenzijske definicije, torej pojem uvrsti v pojmovni sistem, hkrati pa našteje tudi objekte, ki mu pripadajo. Primer:

osnôvni življênjski pogóji -ih -ih -ev m mn. zaščita, reševanje in pomoč nujni pogoji za bivanje ogroženih prebivalcev ob izrednih dogodkih, ki jih je treba v skladu z zmožnostmi zagotoviti čim prej, in sicer nujna zdravstvena oskrba ljudi in živali, nastanitev ter oskrba s pitno vodo, hrano, zdravili in drugimi osnovnimi življenjskimi potrebščinami, oskrba z električno energijo, zagotovitev nujnih prometnih povezav in delovanja komunalne infrastrukture, zagotovitev in zaščita nujne živinske krme, zaščita kulturne dediščine in psihološka ter psihosocialna pomoč

ang.: basic needs

nem.: Grundbedürfnis n

Termin ima praviloma eno definicijo, lahko pa se zgodi, da sta definiciji dve ali pa jih je celo več. V takih primerih so definicije oštevilčene. Več definicij sicer pomeni, da isti termin označuje več pojmov, v primeru gasilstva pa več definicij nakazuje tudi na tesno povezanost različnih področij, npr. gasilske taktike in tehničnega reševanja, pri čemer so avtorji slovarja menili, da bi bilo smiselno, da bi se posebnosti, ki obstajajo med obema področjema, izpostavile v ločenih definicijah. V Gasilskem terminološkem slovarju ima 39 terminov več kot eno definicijo, kar predstavlja 1,7 odstotka vseh terminov. Primer:

vstópna odprtína -e -e ž 1. tehnično reševanje odprtina, skozi katero gasilci in reševalci segajo v poškodovano vozilo ali porušeni objekt z namenom zavarovanja poškodovancev v času, ko pripravljajo izstopno odprtino

ang.: entry opening

nem.: Eintrittssöffnung f

2. taktika odprtina, zlasti okna in vrata, ki je namenjena dovodu svežega zraka za prezračevanje objekta

ang.: inlet opening

nem.: Zuluftöffnung f

Pojasnilo

Pred definicijo je lahko navedeno področno pojasnilo, ki pojem umesti na določeno podpodročje in tako dodatno pojasni okoliščine. Aktualno je zlasti v primerih, ko isti termin označuje več pojmov. Prav tako pa imajo pojasnilo vsi termini, ki sodijo na področje zaščite, reševanja in pomoči, prve pomoči, reševanja na vodi in iz nje ter tekmovanj v gasilskošportnih disciplinah. Prva pomoč je namreč v slovarju zastopana tudi s termini, ki označujejo splošne zdravstvene pojme, zato naj bi pojasnilo delovalo kot dodatna informacija za njegovo umestitev v slovar. Zaščita, reševanje in pomoč je s pojasnili izpostavljeno zato, ker za to področje veljajo določene specifike v razmerju do gasilstva in je koristno, da so izpostavljene na ravni samostojne definicije, kar velja tudi za podpodročje reševanja na vodi in iz nje. Področje tekmovanj pa ima pojasnilo zlasti zato, da je posebej opredeljena vloga tekmovanj v operativnem delu gasilcev. Primeri:

čŕna kategoríja -e -e ž prva pomoč triažna kategorija, v katero se ob množični nesreči uvrstijo osebe, ki ne kažejo znakov življenja, ne dihajo, nimajo zaznavnega utripa ali imajo poškodbe, ki so nezdružljive z življenjem

ang.: priority black code

nem.: schwarze Sichtungskategorie f

vír -a m zaščita, reševanje in pomoč gasilska enota ali enota pripadnikov drugih služb, ki je opremljena z osebno varovalno opremo in tehniko ter je usposobljena in razporejena za izvajanje določenih nalog na intervenciji, kamor sodijo tudi področni strokovnjaki s posebnim znanjem, npr. hidrologi, ali posebna oprema, npr. zmogljivejši agregat

ang.: resource

nem.: Ressource f

osébno reševánje -ega -a s reševanje na vodi in iz nje reševanje, pri katerem reševalec poškodovanca iz vode rešuje s pripomočkom ali kontaktno z reševalnimi prijemi

ang.: personal rescue

nem.: Fremdrettung f

cíljna čŕta -e -e ž tekmovanja dobro vidna barvna črta na tleh na mestu, ki označuje mesto končne postavitve tekmovalcev ali mesto, ki ga morajo tekmovalci prečiti, da se ustavi merjenje časa

ang.: finishing line

nem.: Ziellinie f

Sinonimi

Definiciji lahko sledi sinonim (redko več sinonimov), ki uporabnika slovarja opozarja, da isti pojem označuje še en termin, ki je po mnenju avtorjev slovarja neprednosten iz različnih razlogov, najpogosteje zaradi manjše stopnje ustaljenosti, kot velja za prednostni termin. V polnem slovarskem sestavku so sinonimi navedeni za oznako S. Neprednostni termini so kot iztočnice prikazani v kazalčnem slovarskem sestavku. Primeri:

vódja oddélka -e -- m poveljujoči gasilskega oddelka ali zmanjšanega gasilskega oddelka, ki je odgovoren, da učinkovito vodi in usmerja delo gasilcev na intervenciji, operativni vaji ali drugem gasilskem nastopu S: desetár

ang.: group commander, squad leader

nem.: Gruppenführer m

snemljívi zabójnik -ega -a m kovinski zabojnik različnih standardiziranih dimenzij, ki se uporablja za prevoz gasilsko-reševalne opreme, gasil in drugih materialov na mesto intervencije, pri čemer se za prevoz uporablja tipizirano gasilsko vozilo za prevoz zabojnikov S: abról zabójnik

ang.: roll-off container

nem.: Abrollbehälter m

prèdnapéta vŕv -e -í ž statična vrv, ki se predhodno nateza z določeno silo zaradi zmanjšanja svojega povesa ob obremenitvi z bremenom S: tirólska préčnica, vŕvna žíčnica

ang.: tyrolean traverse

nem.: Tyrolienne f

Kratica

V Gasilskem terminološkem slovarju je 78 kratic, ki jih v polnem slovarskem sestavku uvaja oznaka K. Kratice so v terminologiji zaradi svoje praktičnosti, tj. kratkosti, razmeroma pričakovan pojav. V slovar so vključene kratice, ki imajo v gasilstvu vlogo termina, tj. označujejo določen pojem, kar dokazuje njihovo pojavljanje v slovenskih strokovnih ali znanstvenih besedilih. Merilo vključitve torej ni jezik, v katerem je termin, iz katerega je kratica tvorjena, nastal, ampak pojavljanje kratice v slovenskih strokovnih in znanstvenih besedilih, ki je tako pogosto, da lahko govorimo o njeni relativni ustaljenosti. Kratice so kot iztočnice prikazane v kazalčnem slovarskem sestavku. Primeri:

osébna varoválna opréma -e -e -e ž oprema gasilca na intervenciji ali v mirnodobnem času, s katero je zavarovan pred eno ali več nevarnostmi za svoje zdravje ali varnost K: OVO

ang.: personal protective equipment, PPE

nem.: persönliche Schutzausrüstung f, PSA f

filmotvórno sintétično penílo -ega -ega -a m univerzalno sintetično penilo za izdelavo gasilne pene, ki je namenjeno gašenju vnetljivih tekočin, predvsem ogljikovodikov, ter tudi za učinkovitejše gašenje trdnih snovi S: vèčnaménsko penílo K: AFFF

ang.: aqueous film forming foam concentrate, multipurpose foam concentrate

nem.: Mehrbereichsschaummittel n, wasserfilmbildendes Schaummittel n

stándardni operatívni postópek -ega -ega -pka m smernica, ki podrobneje opisuje določen postopek in obsega delovanje vodstva ter članov gasilskih ali drugih intervencijskih enot ob najrazličnejših izrednih dogodkih in drugih opravilih ter je zlasti namenjena usposabljanju, saj lahko le tako postopek poteka enotno in rutinsko tudi ob izrednih razmerah, ne glede na to, kdo opravlja določeno funkcijo K: SOP

 ang.: standard operating procedure, SOP

 nem.: Standard-Einsatz-Regel f, SER f

Tujejezični ustrezniki

Na koncu polnega slovarskega sestavka sta navedena dva tujejezična ustreznika, in sicer angleški ter nemški termin, ki označujeta isti pojem kot slovenski termin, ki je iztočnica v določenem slovarskem sestavku. Kadar ta pojem označuje več angleških ali več nemških terminov, je ustreznikov lahko tudi več. Redko tujejezičnih ustreznikov ni, kar velja v primerih, ko je pojem omejen na slovenski pojmovni sistem ali pa avtorji tujejezičnih terminov za obravnavani pojem ne poznajo oz. niso prepričani v njihovo ustreznost. V tem primeru sta na mestu, na katerem bi moral biti naveden tujejezični ustreznik, dodani dve črtici (--). Primeri slovarskih sestavkov z enim ustreznikom, dvema ustreznikoma in brez ustreznika v angleščini in nemščini:

požárnovárna grádnja -e -e ž gradnja, pri kateri se že v zasnovi upoštevajo ustrezni ukrepi pasivne in aktivne požarne zaščite ter organizacijski ukrepi, s katerimi se preprečujeta nastanek ali širjenje požara po objektu in na sosednje objekte

ang.: fire safety construction

nem.: brandsichere Konstruktion f

gasílski oddélek -ega -lka m gasilska taktična formacija, ki jo sestavljajo vodja oddelka in 8 gasilcev ter lahko samostojno opravlja operativno-taktične postopke S: desetína

ang.: fire squad, team-of-nine

nem.: Feuerwehrgruppe f, Gruppe f

dvójno pokrívanje -ega -a s sočasen odziv gasilskih enot na isti izredni dogodek, navadno na prometno nezgodo, s čimer se na določenih območjih zagotovi časovno najustreznejši odziv ne glede na taktično območje delovanja posamezne teritorialne gasilske enote

ang.: --

nem.: --

Kazalčni slovarski sestavek

Poleg polnega slovarskega sestavka so v slovarju tudi kazalčni slovarski sestavki, ki so dveh tipov. V prvem so prikazani termini, ki imajo status neprednostnega termina in so eno od praviloma dveh poimenovanj (sinonimov) za isti pojem. Slovar poskuša urejati rabo sinonimov z namenom zagotavljanja učinkovitega strokovnega sporazumevanja. To mu omogočajo kazalčni slovarski sestavki, v katerih je iztočnica neprednostni termin, namesto definicije pa je navedena enosmerna puščica (→) na prednostni termin, kjer uporabnik dobi vse informacije.

V drugem tipu kazalčnega slovarskega sestavka pa so prikazane kratice, ki so nastale iz slovenskih ali tujejezičnih terminov in imajo v stroki vlogo termina, natančneje kratičnega termina, kar dokazuje njihovo pojavljanje v slovenskih strokovnih ali znanstvenih besedilih te stroke. V tem tipu kazalčnega slovarskega sestava je iztočnica torej kratica, namesto definicije pa je navedena dvosmerna puščica (↔) na slovenski termin. Ta puščica nakazuje specifično razmerje med terminom in kratičnim terminom, pri čemer v slovarju ne ločujemo med kraticami, tvorjenimi iz slovenskega termina, in kraticami, tvorjenimi iz tujejezičnega termina. Primera sinonimnega in kratičnega kazalčnega slovarskega sestavka:

krónski požár -ega -a m → vŕšni požár

GCGP-3 -- [gǝcǝgǝpǝ̀ trí] m ↔ véčja gasílska cistêrna za gózdne požáre

Sestavljeni slovarski sestavek

Posebna vrsta sestavka pa je sestavljeni slovarski sestavek, ki vključuje tako definicijo kot kazalko. Ti so zelo redki, v Gasilskem terminološkem slovarju so le 3. Primer:

hládna cóna -e -e ž 1. taktika območje mesta intervencije, ki je namenjeno zaščiti gasilcev in drugih posredovalcev ter njihovi oskrbi, predstavlja pa tudi rezervni prostor v primeru širjenja nevarnega območja, npr. zaradi širjenja nevarne snovi z vetrom, in ga navadno varuje policija, zato drugi, npr. novinarji, nimajo vstopa vanjo S: servísno-izolacíjska cóna, zelêna cóna

ang.: cold zone

nem.: gesperrter Bereich m

2. teorija gorenja in gašenja  → pòdtláčna cóna

2019: leto jubilejev slovenskih gasilcev: zbornik (ur. Marko Pograjc, Petra Planinc), 2019. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije.

AŽBE, Tomaž, 2021: Vozila na alternativni pogon in ukrepanje ob nesrečah in požarih. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije.

BENEKE, Nils, UNGER, Jan Ole, 2021: Einsatzübungen planen und durchführen. Stuttgart: Kohlhammer.

BENGTSSON, Lars-Göran, 2001: Enclosure fires. Karlstad: Swedish Rescue Services Agency.

BERLEC, Jože idr., 2024: 30 let Zakona o gasilstvu: zbornik prispevkov. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije.

BIRSA, Anica idr., 2024: Priročnik za delo z gasilsko mladino: zbornik več avtorjev. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije.

CEMPRE TURK, Marinka, 2021: Priročnik za delo članic in njihova vloga v gasilski organizaciji. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije.

CERKVENIK, Janko, 2021: Priročnik o gasilskem protokolu. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije.

CESTNIK, Tilen, 2020: Navodilo inštruktorjem za usposabljanje uporabnikov radijskih postaj v sistemu zvez ZARE. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije.

CIVIDINI, Adriana idr., 2023: Pravila gasilskih in gasilskošportnih tekmovalnih disciplin. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije.

Das Feuerwehr-Lehrbuch (ur. BRANDSchutz/German Fire Brigade Newspaper), 2023. Stuttgart: Kohlhammer.

DOLINAR, Jure, 2022: Priročnik za uporabo izolirnih dihalnih aparatov in ostale zaščite za dihala. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije.

Državni načrti zaščite in reševanja (Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje). https://www.gov.si/teme/nacrti-zascite-in-resevanja/. Dostop 1. 10. 2024.

FERCH, Herbert, MELIOUMIS, Michael, 2011: Führungsstrategie. Großschadenlagen beherrschen. Stuttgart: Kohlhammer.

Gasilec (revija), 1992–. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije. https://gasilec.net/slovenski-gasilski-muzej-2/.

GLAVNIK, Aleš, JUG, Aleš, 2020: Priročnik o načrtovanju požarne varnosti. Ljubljana: Inženirska zbornica Slovenije.

GRAEGER, Arvid idr., 2009: Einsatzpraxis: Einsatz- und Abschnittsleitung. Das Einsatz-Führungssystem (EFS). Heidelberg: Ecomed Sicherheit.

GRM, Bojan idr., 2002: Analiza in primerjava pojmov s področja varstva pred požarom. Razvojno-raziskovalna naloga. Radovljica: CPZT Požarni inženirnig Radovljica.

GRM, Bojan, STEVANOVIČ, Boris, 2002: Kemija v gasilstvu. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije.

Interni standardi za izvedbo intervencij Gasilske brigade Ljubljana, 2010– (Gradivo ni javno dostopno.)

IVANUŠA, Teodora, PODBREGAR, Iztok, 2008: Terorizem in jedrska, radiološka, kemična ter biološka obramba. Ljubljana: Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje.

JURJEVIČ, Andrej, 2018: Gasilski priročnik o razvrščanju. Ljubljana: Defensor.

KAUFMANN, Florentin von, SCHMID, Falko, 2019: Hochhausbrandbekämpfung. Stuttgart: Kohlhammer.

KLINGSOHR, Kurt idr., 2012: Vorbeugender baulicher Brandschutz. Stuttgart: Kohlhammer.

Kodeks etike slovenskega prostovoljnega gasilstva. https://gasilec.net/wp-content/uploads/2021/09/KODEKS-ETIKE-SLOVENSKEGA-PROSTOVOLJNEGA-GASILSTVA_veljaven_2021.pdf. Dostop 1. 10. 2024.

KRAMER STAJNKO, Janja, 2023: Izračuni v gasilstvu. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije.

KROFLIČ, Milan, 2020: Priročnik za uporabo prenosnih lestev v gasilstvu. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije.

KÜHAR, Andreas, 2007: Dekontamination (Die Rote Hefte 88). Stuttgart: Kohlhammer.

KÜHAR, Andreas, EHRMANN, Klaus, 2020: CBRN-Schutz in der Gefahrenabwehr. Stuttgart: Kohlhammer.

LESKOVEC, Rok idr., 2020: Temeljni program usposabljanja prostovoljnih gasilcev. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije; Ministrstvo za obrambo. https://gasilec.net/wp-content/uploads/2020/11/GASILCI_Temeljni-programi-usposabljanja-prostovoljnih-gasilcev.pdf. Dostop 1. 10. 2024.

LINDEMANN, Thomas, 2021: Feuerwehrbedarfsplanung. Stuttgart: Kohlhammer.

MIRT, Ivan, 2019: Didaktično-metodični priročnik: za predavatelje in inštruktorje v gasilskih organizacijah. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije.

MUHIČ, Darko, 2022: Požari v naravi. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije.

NFPA's Illustrated Dictionary of Fire Service Terms (National Fire Protection Association), 2006. Burlington: Jones and Bartlett Learning.

Ocene ogroženosti Republike Slovenije. https://www.sos112.si/delovna-podro%C4%8Dja/ocene-ogro%C5%BEenosti. Dostop 1. 10. 2024.

Ocene tveganj in zmožnosti obvladovanja tveganj nesreč. https://www.sos112.si/delovna-podro%C4%8Dja/ocene-tveganj-in-zmo%C5%BEnosti-obvladovanja-tveganj-nesre%C4%8D/. Dostop 1. 10. 2024.

OKORN, Robert, 2022: Odnosi z javnostmi v gasilstvu. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije.

Metod Gaber idr., 2010: Operativni taktični postopki. Razvojno-raziskovalna naloga. https://gasilec.net/wp-content/uploads/2022/10/Operativn-takticni-postopki_razvojno-raziskovalna-naloga_2010.pdf. Dostop 1. 10. 2024.

Požar (revija), 1995–.  Ljubljana: Slovensko združenje za požarno varstvo; Gasilska zveza Slovenije. https://www.szpv.si/revija-pozar/.

Pravila gasilske službe prostovoljnih gasilcev, 2016. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije. https://gasilec.net/wp-content/uploads/2020/06/PGS.pdf. Dostop 1. 10. 2024.

PRENDKE, Wolf-Dieter, 2000: Lexikon der Feuerwehr. Stuttgart: Kohlhammer.

Priporočilo za izvajanje požarnih straž, 2012. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije. https://gasilec.net/wp-content/uploads/2022/01/PRIPOROCILA-POZARNA-STRAZA.pdf. Dostop 1. 10. 2024.

PULM, Markus, 2023: Einsatztaktik für Führungskräfte. Stuttgart: Kohlhammer.

REMPE, Alfons, KLÖSTERS, Kurt, SLABY, Christoph, 2015: Das Planspiel als Entscheidungstraining. Stuttgart: Kohlhammer.

RODEWALD, Gisbert, 2007: Brandlehre. Stuttgart: Kohlhammer.

RÖNNFELDT, Jens, KÖNIG, Mario, KUCZEWSKI, Bernhard, 2010: Messtechnik in Feuerwehreinsatz. Stuttgart: Kohlhammer.

SÄNDQVIST, Stefan, 2002: Water and other extinguishing agents. Karlstad: Swedish Rescue Services Agency.

SCHMIERMUND, Torsten, 2021: Fachwörterbuch Feuerwehr und Brandschutz: Deutsch-Englisch/Englisch-Deutsch. Heidelberg, Berlin: Springer Spektrum.

SCHRÖDER, Hermann, 2005: Lexikon der Feuerwehr. Stuttgart: Kohlhammer.

SCHULZE, Nils, DENNE, Bernhard, 2023: Visualisierung in Einsatz und Ausbildung. Stuttgart: Kohlhammer.

Statut Gasilske zveze Slovenije, 2021. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije. https://gasilec.net/wp-content/uploads/2022/09/Statut-_veljaven_2021_lekt.pdf. Dostop 1. 10. 2024.

SVENSSON, Stefan, 2000: Fire Ventilation. Karlstad: Swedish Rescue Services Agency.

ŠTERMAN, Sonja, ŠAUPERL, Olivera, 2019: Standard kakovosti: gasilska uniforma. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije.

THÖNISSEN, Wiebke, 2020: Baukunde für die Einsatzpraxis. Stuttgart: Kohlhammer.

TOMAZIN, Marko, 2011: Koncept posredovanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Gasilec, letnik 65, vse številke.

Usposabljanja (Gradiva za temeljne programe usposabljanja). Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije. https://gasilec.net/usposabljanja/#1598018241484-e97769b9-b8dd. Dostop 1. 10. 2024.

Usposabljanja: Učni programi za specialnosti, 2021. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije. https://gasilec.net/usposabljanja/#1685087402007-efa. Dostop 1. 10. 2024.