Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer

Ana Brunčič, Matej Fischinger, Lucija Hanžič, Vojko Kilar, Aljoša Šajna, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer

Zbirka Terminologišče

Urednice zbirke Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mojca Žagar Karer

Terminološki slovar betonskih konstrukcij

©2021, ZRC SAZU

Vsebina spletne izdaje je enaka tiskani.

Glavna urednika Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer

Avtorji Ana Brunčič, Matej Fischinger, Lucija Hanžič, Vojko Kilar, Aljoša Šajna, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer

Recenzenti Samo Gostič, Nataša Logar, Viktor Markelj, Goran Turk, Natalija Ulčnik

Terminografski pregled Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin

Urejanje literature in virov Alenka Porenta

Jezikovni pregled angleških ustreznikov Mitja Trojar

Jezikovni pregled nemških ustreznikov Mateja Jemec Tomazin

Tehnična sodelavka Karmen Nemec

Risba na naslovnici Ana Brunčič

Oblikovanje naslovnice Dušan Grobovšek, Idejološka ordinacija

Izdajatelj ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Zanj Kozma Ahačič

Založnik Založba ZRC

Zanj Oto Luthar

Glavni urednik založbe Aleš Pogačnik

Ljubljana 2021

Slovar je nastal v okviru raziskovalnega programa P6-0038, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ter v okviru programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki ga financira Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Slovar je nastal z računalniško aplikacijo SlovarRed 2.1 Tomaža Seliškarja in Borislave Košmrlj - Levačič.

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 78448643

ISBN 978-961-05-0572-3 (html)

Iz recenzij

Terminološki slovarji so zelo pomembni dokumenti za skrb za slovenski strokovni jezik, zato nastanek tega slovarja toplo pozdravljam. Poleg tega se s tem slovarjem postavijo temelji za bolj učinkovito medsebojno sporazumevanje med slovenskimi strokovnjaki.

Slovar je nastal v Terminološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v avtorstvu strokovnjakov za betonske konstrukcije Ane Brunčič, Mateja Fischingerja, Lucije Hanžič, Vojka Kilarja in Aljoše Šajna ter strokovnjakov za jezikoslovje in terminologijo Mitje Trojarja in Mojce Žagar Karer. Opaziti je, da strokovnjaki prihajajo z različnih specialnih področij betonskih konstrukcij, saj je izbor gesel dovolj širok in uspešno pokriva celotno področje betonskih konstrukcij. Slovar vključuje približno 1300 iztočnic, ki so ustrezno in jedrnato razložene.

V veliko pomoč pri uporabi slovarja so tudi angleška in nemška gesla pri večini slovenskih gesel, kar omogoča nadaljnje podrobnejše iskanje pomena v tuji literaturi. Praktično zelo uporabna sta tudi oba obrnjena slovarja: angleško-slovenski in nemško-slovenski.

Vsekakor podpiram izdajo Terminološkega slovarja betonskih konstrukcij in upam, da se bo delo nadaljevalo tudi na drugih gradbeniških področjih, kot so jeklene in lesene konstrukcije, geotehnika, hidrotehnika, nizke gradnje, prometnice in drugo.

Prof. dr. Goran Turk, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani

 

Že nekaj časa smo pogrešali referenčno delo, ki bi poenotilo uporabo strokovnih izrazov pri gradbenih konstrukcijah. Ta primanjkljaj se ne kaže samo pri gradbeni stroki, ampak tudi v pomembno povezanih področjih, kot sta pravo in ekonomija, kar je že mnogokrat povzročilo tudi usodne pogodbene in finančne nesporazume. Za mednarodno sodelovanje, ki je postalo nuja, je zelo pomemben tudi ustrezen prevod.

Skupina avtorjev in urednikov pri Terminološki sekciji Inštituta za slovenski jezik FR ZRC SAZU, ki je pripravila Terminološki slovar betonskih konstrukcij, je opravila ogromno delo in pomembno zapolnila to vrzel. Slovar obdela okoli 1300 pojmov s prevodom v angleški in nemški jezik, tudi v obrnjeni verziji. Uporabno in koristno za vsa področja gradbene stroke in širše.

Betonske konstrukcije po številu gradenj predstavljajo večino gradbenih konstrukcij. Prav zato upam, da bo uspešno zaključena izdaja Terminološkega slovarja betonskih konstrukcij dala dodaten zagon in spodbudo za nove napore pri pripravi še obsežnejšega slovarja gradbenih konstrukcij.

Dr. Viktor Markelj, Ponting, d. o. o.

 

“Pokritost” slovenskega jezika s terminološkimi slovarji in terminološkimi podatkovnimi zbirkami je – če se izrazim laično – po eni strani slaba, po drugi pa dobra. Slaba je v tem, da obstajajo številne stroke, področja, celo vede, ki na svoj slovar še čakajo; dobra pa v tem, da vendarle imamo zgledne slovarje in zbirke, ki jim velja slediti. Vodilne slovenske terminologinje in terminologi vedo, kako je treba pomensko in izrazno sistematično predstaviti terminologijo določene stroke tako, da bo imel prikaz standardizacijsko vrednost, iz večletnih izkušenj pa do potankosti poznajo tudi pot do tja. Pot se začne na izhodišču, ki je uveljavljeno tako v svetu kot pri nas: pri korpusu strokovnih besedil in pri orodjih za njegovo polavtomatsko analizo (to dvoje zlasti pomaga pri pripravi geslovnika); nato se nadaljuje z zahtevnim, mnogo ur obsegajočim pisanjem definicij (te lahko nastanejo le s posvetovanjem s področnimi strokovnjaki); zaključi pa (kolikor to ne poteka že sproti) z normativnimi dogovori pri poimenovanjih, kjer je raba prepoznano nedosledna ali napačna.

Slovar, ki ga ocenjujem, z odliko izpolnjuje zgoraj opisano in sledi uveljavljenemu pojmovnemu pristopu, ki so ga v Terminološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU zastavili že pred več kot dvema desetletjema. Uporabnikom Terminološkega slovarja betonskih konstrukcij bodo ob definicijah in normativnih usmeritvah vsekakor v pomoč tudi angleški ter nemški prevodi iztočnic (z možnostjo iskanja v obratnem zaporedju: tuji jezik > slovenski jezik). Prav je, da bo slovar nekaj mesecev po tiskani izdaji izšel tudi v e-obliki s prostim dostopom na spletnem mestu Terminologišče.

Doc. dr. Nataša Logar, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani

 

Slovar predstavlja pojmovni sistem strokovnega področja, zamejenega na betonske konstrukcije. V okvirno 1300 iztočnicah vsestransko prikaže izrazje izbranega področja, ki je bilo tokrat prvič sistematično zbrano, natančno leksikografsko obdelano in ob doslednem upoštevanju terminoloških načel izčrpno predstavljeno v slovarski obliki. Metodološko slovar sledi preverjenemu in dodelanemu pristopu preteklih terminoloških slovarjev, katerih priprava ima v slovenskem prostoru bogato tradicijo. Zbiranju gradiva in izdelavi specializiranega korpusa je s pomočjo korpusnih orodij sledilo luščenje eno- in večbesednih terminoloških kandidatov, na osnovi katerih je bil izdelan geslovnik. Za definiranje terminov je bil uporabljen pojmovni pristop, ki učinkovito izpostavi razmerja med pojmi oz. termini in je primarno namenjen strokovnjakom konkretnega področja. Identificirana so bila razmerja med termini (npr. dreniranje – odvodnjavanje), s kazalkami pa je bilo dodatno poskrbljeno za normativno usmerjanje (npr. drenažni sistem → drenaža). Dodana vrednost slovarja so angleški in nemški ustrezniki, ki izkazujejo aktualnost v stroki, ter obrnjena slovarja (angleško-slovenski in nemško-slovenski), ki bosta nedvomno v pomoč tako primarnim kot tudi sekundarnim uporabnikom. Izdelani slovar je rezultat uspešnega sodelovanja terminografov in strokovnjakov za betonske konstrukcije, ki prihajajo z vseh pomembnejših institucij s področja gradbeništva oz. arhitekture. Slovar bo področnim strokovnjakom predstavljal zanesljiv terminološki vir in koristen pripomoček pri delu ter bo nedvomno pripomogel k natančnemu in učinkovitemu strokovnemu sporazumevanju. Njegova izdaja pa je v širšem smislu dragocena tudi za sistematizacijo in razvoj slovenske terminologije.

Izr. prof. dr. Natalija Ulčnik, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru

 

Uvod

O nastajanju Terminološkega slovarja betonskih konstrukcij

Pobudo za Terminološki slovar betonskih konstrukcij sta konec leta 2012 dala doc. dr. Milan Kuhta in soavtorica slovarja Ana Brunčič s Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru (danes Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru). Za pomoč in strokovno terminografsko vodenje sta se obrnila na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in sicer na Sekcijo za terminološke slovarje (danes Terminološka sekcija). Terminografsko vodenje sta prevzela dr. Mojca Žagar Karer in dr. Mitja Trojar. Slovarju se je nato kot avtor pridružil prof. dr. Vojko Kilar, nekoliko kasneje pa še prof. dr. Matej Fischinger, dr. Lucija Hanžič in dr. Aljoša Šajna.

Delo je potekalo večinoma po e-pošti, na koncu so imeli strokovnjaki in terminografa tudi usklajevalne sestanke. Strokovnjaki so se med pisanjem definicij glede strokovnih vprašanj in tujejezičnih ustreznikov večkrat posvetovali s kolegi. Na tem mestu bi se zahvalili doc. dr. Milanu Kuhti za začetno pobudo za izdelavo slovarja in akad. prof. dr. Petru Fajfarju za pomoč pri nemških ustreznikih.

Terminografsko so slovar pregledali in komentirali dr. Simon Atelšek, dr. Tanja Fajfar in dr. Mateja Jemec Tomazin. Za njihovo delo in koristne pripombe se jim zahvaljujemo. Veseli smo, da so slovar pregledali tudi strokovni recenzenti, in sicer dr. Samo Gostič, dr. Viktor Markelj in prof. dr. Goran Turk s stališča betonskih konstrukcij, ter jezikoslovki doc. dr. Nataša Logar in izr. prof. Natalija Ulčnik. Vsem se za njihov trud in dragocene napotke najlepše zahvaljujemo.

Zahvaljujemo se tudi Alenki Porenta za urejanje seznama literature, dr. Mateji Jemec Tomazin za pregled nemških ustreznikov, Karmen Nemec za tehnično pomoč in Dušanu Grobovšku za oblikovanje naslovnice.

Betonske konstrukcije so dinamično področje in gotovo je ostalo nerazrešenih še veliko terminoloških dilem, zato prosimo, da nam pripombe, popravke in komentarje pošljete na naslov betonske.konstrukcije@zrc-sazu.si. Upoštevali jih bomo v morebitni naslednji izdaji slovarja. Prosimo tudi za predloge novih terminov, ki bi jih bilo smiselno uvrstiti v naslednjo izdajo slovarja, da bo slovar lahko sledil razvoju stroke in tako ostal uporaben priročnik.

 

Tip slovarja in osnovni podatki o slovarju

Terminološki slovar betonskih konstrukcij je prvi slovenski razlagalni terminološki slovar s področja betonskih konstrukcij. Termini so pojasnjeni s terminološkimi definicijami. Slovar z uporabo kazalk tudi usmerja rabo, s čimer želi prispevati k poenotenju terminologije na področju betonskih konstrukcij. Terminološki slovar betonskih konstrukcij je torej normativni slovar, saj navaja podatke o prednostnih in podrejenih terminih.

Kot večina tehniških in naravoslovnih ved je tudi gradbeništvo danes izrazito vezano na angleško terminologijo, od koder sprejema največ novih terminov. Zato slovarski sestavki vsebujejo tudi angleške ustreznike. Ker pa je – zlasti na Štajerskem – na gradbeniško terminologijo močno vplivala tudi terminologija nemškega govornega območja, so slovarskim sestavkom poleg angleških dodani tudi nemški ustrezniki. Ti imajo dosledno pripisan tudi podatek o spolu. Na koncu slovarja sta dodana tudi seznam angleških terminov s slovenskimi ustrezniki in seznam nemških terminov s slovenskimi ustrezniki.

Slovar zajema terminologijo iz različnih pojmovnih sklopov betonskih konstrukcij, kot so materiali (npr. cement, cementna malta, cementna pasta, drobni agregat, frakcija, hidratacija cementa, mladi beton), armiranje (npr. kabelska armatura, minimalna armatura, natezna armatura, spiralna armatura, prebojna armatura, zaključno streme, žarjena žica), modeliranje (npr. analitični model, model razpor in vezi, obtežni model, statični sistem), tehnologija (npr. centrifugirani beton, črna kad, gradbiščni beton, nega betona, prednapenjanje, sidranje, vidni beton), konstrukcije (npr. obremenitev, obtežba, tlak, torzija, trdnost, upogib).

Slovar vsebuje 1296 iztočnic. Med njimi je 183 kazalčnih iztočnic, ki usmerjajo bralca na prednostni termin. Vsak slovarski sestavek (razen kazalčnih iztočnic) vsebuje iztočnico, slovnične podatke, definicijo, angleške in nemške ustreznike (če obstajajo) ter morebitne sinonime. Angleških ustreznikov je 1255, nemških ustreznikov pa 1195. Ker pojmovni sistemi strok v različnih jezikih niso povsem prekrivni, imajo nekateri termini lahko več angleških ali nemških ustreznikov, po drugi strani pa nekateri termini nimajo ustreznikov. To pomeni, da ustreznik v angleščini ali nemščini ne obstaja ali ga strokovnjaki ne poznajo. Terminov, ki nimajo pripisanega angleškega ustreznika, je 62, nemškega ustreznika pa nima pripisanega 83 terminov.

Ureditev slovarja je abecedna. Slovar vsebuje sodobne termine in ne posega v zgodovinski razvoj terminov. Primeri rabe in terminološke kolokacije niso navedeni. Ker slovar vsebuje samo termine v ožjem smislu, ne vsebuje lastnih imen, tj. imen društev, fakultet, podjetij itd. Prav tako ne vsebuje terminov sorodnih strok, ki se na področju betonskih konstrukcij sicer uporabljajo, a so definirani enako kot v primarni stroki. Zaradi interdisciplinarnosti področja pa je vključenih nekaj terminov, ki segajo na bližnja strokovna področja (npr. sedimentna kamnina, robni pogoj).

Ker se termini pojavljajo zlasti v strokovnih besedilih, je bila pri izdelavi slovarskih sestavkov uporabljena in sistematično pregledana relevantna strokovna literatura, torej znanstveni članki in monografije, univerzitetni učbeniki, strokovni članki in monografije. Slovarske rešitve so bile preverjene tudi v sekundarnih virih, tj. v sorodnih terminoloških slovarjih in leksikonih. Smiselno so bili upoštevani vsi dostopni elektronski viri. Seznam uporabljene literature je naveden na koncu slovarja.

 

Naslovniki slovarja

Slovar je namenjen zlasti profesorjem, raziskovalcem in študentom, ki se ukvarjajo z betonskimi konstrukcijami, pa tudi strokovnjakom v praksi, tj. v gradbenih podjetjih, državni upravi in drugod. Seveda slovar ni namenjen le strokovnjakom s področja betonskih konstrukcij, ampak tudi strokovnjakom s področja gradbeniških konstrukcij in gradbeništva nasploh, pa tudi bližnjih strok, kot je npr. arhitektura.

Za uporabo slovarja se predvideva določeno strokovno predznanje, vsekakor pa ga lahko s pridom uporabijo tudi prevajalci, lektorji, novinarji in drugi, ki potrebujejo strokovno verodostojno informacijo o terminologiji tega področja.

 

Metodologija izdelave slovarja

Slovar je nastal z interdisciplinarnim sodelovanjem strokovnjakov različnih strok. Strokovnjaki s področja betonskih konstrukcij so prispevali besedila v elektronski obliki, na podlagi katerih sta terminografa izdelala geslovnik. Strokovnjaki so nato pregledali geslovnik ter definirali termine, dodali angleške in nemške ustreznike ter izbrali prednostni termin, pri čemer sta njihovo delo v vseh fazah vodila in pregledovala terminografa. Pri izdelavi so bili upoštevani aktualni slovenski in tuji terminološki viri ter druga strokovna literatura, ki slovarju zagotavljajo relevantnost, strokovnost, aktualnost in zanesljivost. Slovar je bil izdelan s specializiranim računalniškim programom SlovarRed 2.1, ki je bil razvit v Terminološki sekciji na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Program je namenjen terminografski obdelavi gradiva, ki vključuje vnašanje, urejanje in izpisovanje slovarskih sestavkov po različnih kriterijih in končno pripravo besedila za tisk in pripravo baze za elektronsko objavo.

Terminološki slovar betonskih konstrukcij je – tako kot drugi terminološki slovarji, ki nastajajo v Terminološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU – izdelan na podlagi pojmovnega pristopa, kar pomeni, da so termini obravnavani kot izrazi za pojme, ki so med seboj povezani v pojmovni sistem stroke. Analogno so termini povezani v poimenovalni sistem stroke. To pomeni, da je pri terminološkem delu treba upoštevati medsebojna razmerja med pojmi. Ta razmerja so v slovarju lahko izražena eksplicitno, npr. kot kazalka, ki nakazuje sinonimni par (tj. dve poimenovanji za isti pojem), ali implicitno, npr. hierarhično razmerje nad- in podrejenosti, ki je praviloma izraženo v okviru definicije.

Terminološko delo običajno poteka po tematskih skupinah, kar pomeni, da so skupaj obravnavani npr. termini, ki obravnavajo vrste betonov (npr. brizgani beton, črpni beton, drenažni beton, mladi beton, porobeton). Ker so hkrati obravnavani sorodni pojmi, je lažje opisati razlikovalne značilnosti terminov (npr. drobni agregat : grobi agregat), kar je koristno tudi pri odpravljanju morebitnih pojmovnih nedoslednosti.

 

Gradivna osnova

Gradivno osnovo Terminološkega slovarja betonskih konstrukcij predstavlja besedilna zbirka, ki jo sestavlja skoraj 700 strokovnih in znanstvenih besedil s področja gradbenih konstrukcij, med drugim znanstveni in strokovni članki (npr. iz Gradbenega vestnika in strokovnih srečanj), diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije (z Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru), študijsko gradivo (univerzitetni učbeniki, prosojnice s predavanj in vaj), priročniki, tehnična poročila in opisi, tehnične smernice, tehnični standardi (Evrokodi) in promocijska besedila (predstavitve izdelkov).

Besedila, pridobljena v elektronski obliki, so bila pretvorjena v tekstovne datoteke (skupno 690 datotek) in nato polavtomatsko obdelana s programom WordSmith 5.0. Besedila so bila lematizirana, nato pa je bil s funkcijo WordList izdelan seznam najpogostejših lem, ki se pojavljajo v zbranih besedilih. Sledila je priprava seznama terminoloških kandidatov, in sicer z ročnim pregledom začetnega dela seznama najpogostejših lem in opazovanjem pojavitev izbranih besed v sobesedilu (pregled konkordanc za vsako izbrano lemo z namenom identificiranja večbesednih terminoloških kandidatov). Tako je bil oblikovan seznam, ki je vseboval enobesedne in večbesedne terminološke kandidate.

Izhodiščni seznam terminoloških kandidatov je vseboval približno 1600 besed in besednih zvez. Ta seznam je nato pregledal in potrdil področni strokovnjak. Začetni geslovnik je tako vseboval približno 1400 terminov in se je delno spreminjal (dodajanje in brisanje terminov) tudi v fazi oblikovanja slovarskih sestavkov in v fazi pregledovanja slovarskega besedila.

 

Normativnost

Terminološki slovarji imajo lahko poleg osnovne opisovalne vloge tudi predpisovalno vlogo. Predpisovalna vloga se v tem slovarju kaže predvsem v primerih, ko za en pojem obstaja več terminov – takrat slovar poskuša rabo normativno usmerjati z uporabo kazalke. Na ta način lahko terminološki slovar pripomore k poenotenju terminologije – pri tem je pomembna ustaljenost (praviloma ima prednost termin, ki je v rabi pogostejši), upošteva pa se tudi jezikovnosistemsko ustreznost (termin se uskladi s pravili knjižnega jezika), gospodarnost (prednost ima krajši termin) in zlasti pri najnovejših terminih tudi usklajenost s poimenovalnimi rešitvami v obstoječem poimenovalnem sistemu stroke.

Terminološki slovar torej z izbiro enega prednostnega termina poskuša vplivati na bolj poenoteno rabo terminologije. Pri tem pa je treba opozoriti, da terminologija nobene stroke ni povsem trdno določena, zato se v nekaterih okoliščinah (npr. nova spoznanja v stroki, izrazita uveljavitev enega od sinonimov v rabi) raba prednostnih terminov lahko tudi spremeni.

 

Zgradba slovarskega sestavka

Termini so med seboj povezani v terminološki sistem, ki odraža pojmovni sistem stroke. V slovarju so termini prikazani v samostojnih slovarskih sestavkih. Ti so lahko polni, kazalčni ali sestavljeni.

Daleč najpogostejši so polni slovarski sestavki. Primer:

prèdnapéti betón -ega -a m beton, v katerem so razpoke in natezne sile odpravljene ali izrazito zmanjšane s tlačenjem, ki ga povzročijo nategnjeni kabli, žice ali palice, ki so vgrajeni vanj ali pritrjeni nanj

ang.: prestressed concrete

nem.: Spannbeton m

Manj je kazalčnih slovarskih sestavkov, ki usmerjajo na prednostni termin. Primer:

protiprebójna armatúra -e -e ž → prebójna armatúra

Redko pa se pojavijo tudi sestavljeni slovarski sestavki. Primer:

montážni móst -ega -a m 1. most, ki je sestavljen iz predizdelanih elementov, bodisi s klasično montažno gradnjo ali z lepljenjem segmentov

ang.: preassembled bridge, segment bridge

nem.: Segmentbrücke f

2. → pontónski móst

V nadaljevanju so podrobneje prikazani in razloženi posamezni elementi slovarskega sestavka.

Iztočnica in z njo povezani podatki

Iztočnica je lahko enobesedna (npr. brv), dvobesedna (npr. celotna poroznost) ali večbesedna (npr. statično določeni konstrukcijski sistem). Praviloma je v ednini, le izjemoma v množini (npr. geološko-geomehanski pogoji). Besednovrstno so iztočnice v tem slovarju samostalniki ali samostalniške besedne zveze.

Vse iztočnice so onaglašene (npr. glávni nosílec), pri čemer naglaševanje sledi Slovenskemu pravopisu 2001. Za izraze, ki jih tam ni, je smiselno upoštevana raba v stroki. Terminom je pripisana rodilniška končnica in podatek o spolu. Primer:

grádbeni óder -ega ódra m

V primerih, ko samo naglasno znamenje ne zadostuje, je dodan izgovor. Primer:

Mörschevo páličje -ega -a [mêrševo] s

Tudi pri kratičnih iztočnicah je dodan izgovor. Kratični termini imajo oznako krat. Primer:

MKE -- [emkaé] m krat.

Kadar gre za termin, ki označuje osebo, je v zaglavju navedena tudi ženska oblika. Primer:

pooblaščêni inženír -ega -ja m pooblaščêna inženírka -e -e ž

 

Definicija

Definicija je gotovo ena od najpomembnejših sestavin slovarskega sestavka. Pri tem velja opozoriti, da terminološka definicija ni matematična definicija, pri kateri je pojem opredeljen z eksplicitnimi matematičnimi sredstvi, npr. z enačbo. Prav tako ni nujno, da so v definiciji zajeti vsi vidiki pojma, zlasti kadar bi bila zaradi tega lahko otežena razumljivost definicije. Pomembno je, da je pojem opredeljen razlikovalno glede na druge pojme v pojmovnem sistemu.

Definicija v terminološkem slovarju torej pojem uvršča v pojmovni sistem stroke. Glavne vrste terminoloških definicij so: intenzijska, ekstenzijska in intenzijsko-ekstenzijska. Najpogostejša je intenzijska definicija, ki temelji na podrobnem opisu lastnosti pojma – ugotovi se nadrejeni pojem in našteje razločevalne lastnosti. Primera:

zgórnja armatúra -e -e ž armatura, ki se nahaja v višje ležeči polovici prereza nosilcev in plošč, vgrajena za prevzem nateznih napetosti, ki jih povzroča negativni upogibni moment

spódnja armatúra -e -e ž armatura, ki se nahaja na dnu konstrukcijskega elementa, zaščitena s slojem betona in vgrajena zaradi nateznih napetosti, ki jih povzroča pozitivni upogibni moment pri ploščah in nosilcih

Ker so v definiciji implicitno nakazana tudi razmerja med termini, npr. hierarhično razmerje nad- in podrejenosti, slovar poleg iztočnic zgornja armatura in spodnja armatura vsebuje tudi iztočnico armatura, ki označuje nadrejeni pojem. Tako iz manjših terminoloških podsistemov nastajajo večji podsistemi. Vendar pa je treba opozoriti, da terminološki (pod)sistemi niso vedno dosledno izpeljani. Razlog je v tem, da so pojmi na določnem področju lahko definirani z različnih vidikov, zanemariti pa ne moremo niti pojmovnih nedoslednosti, ki se pojavljajo v vsaki stroki. Kljub težnji po sistemskosti slovar torej upošteva stanje v stroki in terminološki sistem ureja v omejenem obsegu oz. le tam, kjer je to smiselno (npr. kadar raba okleva med bolj ali manj sistemsko možnostjo).

Drugi tip definicije je ekstenzijska definicija, ki je sestavljena iz naštevanja vseh posameznih objektov, ki pripadajo pojmu. Pogosto je nemogoče našteti vse objekte, poleg tega pa ta tip definicije pojma ne uvršča v pojmovni sistem stroke. Zato je v terminološkem slovarju pogostejša intenzijsko-ekstezijska definicija, ki združuje lastnosti intenzijske in ekstenzijske definicije, torej pojem uvrsti v pojmovni sistem, hkrati pa našteje tudi objekte, ki mu pripadajo (npr. sestavne dele). Primer:

projékt izvédbe betónske konstrúkcije -a -- -- -- m s standardom določen dokument, ki ga pripravi izvajalec in vsebuje splošne podatke o objektu in opis konstrukcije, zahteve za izvajanje, organizacijo gradnje, načrt betoniranja s potrebnimi postopkovnimi navodili, načrt kontrole kakovosti betoniranja recepturo ter vse morebitne dopolnitve in spremembe

Iztočnica ima največkrat eno definicijo, lahko pa se zgodi, da sta definiciji dve ali pa jih je celo več. V takih primerih so definicije označene z arabskimi številkami. To pomeni, da isti termin označuje več pojmov, pri čemer ni nujno, da je slovenski pojmovni sistem popolnoma prekriven z angleškim. V takih primerih morajo biti strokovnjaki pri uporabi termina še posebno pazljivi. Primer:

préčni prerèz -ega -éza m 1. grafični prikaz reza konstrukcijskega elementa, izdelan pravokotno na njegovo vzdolžno os, z definiranimi geometrijskimi in materialnimi značilnostmi

ang.: cross section

nem.: Querschnitt m

2. grafični prikaz konstrukcije, izdelan kot stranski ris, ki prikazuje notranjost in sestavo konstrukcije v pravokotni smeri konstrukcije z oznako smeri gledanja

ang.: section A-A

nem.: Querschnittszeichnung f

Ker je Terminološki slovar betonskih konstrukcij specializirani priročnik, v njem niso navedeni neterminološki pomeni posameznih iztočnic. Prav tako niso navedene definicije, ki termin s področja betonskih konstrukcij opredeljujejo z vidika katere druge stroke (matematika, arhitektura, statistika itd.).

 

Pojasnilo pred definicijo

Pred definicijo lahko po potrebi stoji tudi pojasnilo, ki pojem omeji glede na specifične okoliščine, npr. glede na rabo termina v zakonu. Primer:

rekonstrúkcija -e ž po Gradbenem zakonu spreminjanje tehničnih značilnosti objekta, pri katerem se delno ali v celoti spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi ali se izvedejo druge izboljšave, pri tem pa se dimenzije objekta ne povečajo, hkrati pa se ohranijo najmanj njegovi temelji ali kletni zidovi

Posebno skupino terminov v slovarju tvorijo termini, ki so bili uporabljeni v slovenskih prevodih Evrokodov, tj. evropskih standardov s področja projektiranja in konstrukcij. Označeni so s pojasnilom po Evrokodih. Primer:

karakterístična kombinácija -e -e ž po Evrokodih kombinacija obtežb, ki se uporablja za kontrolo mejnega stanja uporabnosti, pri kateri so stalne obtežbe in prevladujoča spremenljiva obtežba upoštevane s faktorjem 1, druge spremenljive obtežbe pa so skladno s predpisi zmanjšane

Definiciji lahko sledi morebitni sinonim, ki uporabnika slovarja opozarja, da za iskani termin obstaja še eno poimenovanje, ki je po mnenju avtorjev slovarja (pogosto tudi po posvetu z drugimi strokovnjaki) manj ustrezno. Podrejenih sinonimov je lahko tudi več. Navedeni so za oznako S. Primer:

pórobetón -a m lahki beton porozne teksture, nastale s sproščanjem zračnih mehurčkov v kemijski reakciji zaradi dodanega aluminija ali cinka, ki se ga neguje z avtoklaviranjem S: céličasti betón, célični betón

 

Kazalčni slovarski sestavek

Vsak sinonim je v slovarju prikazan tudi kot samostojna iztočnica. Ker slovar normativno usmerja rabo, so prednostni termini prikazani s polnimi slovarskimi sestavki, neprednostni termini pa s kazalčnimi slovarskimi sestavki, ki vsebujejo vse jezikovne podatke, vezane na termin, in morebitno pojasnilo, namesto definicije pa je navedena kazalka (→) na prednostni termin. Primer:

céličasti betón -ega -a m → pórobetón

Kratični termini niso odsvetovani – prikazani so s posebno obojestransko puščico (↔), ki usmerja na razvezano obliko termina, hkrati pa uporabniku prepušča odločitev, katero obliko bo uporabil. Pri razvezani obliki termina je kratična oblika navedena za oznako K. Primer:

MKE -- [emkaé] m krat. ↔ metóda kônčnih elemêntov

metóda kônčnih elemêntov -e -- -- ž numerična metoda za iskanje rešitev parcialnih diferencialnih enačb, pri kateri se sistem z diskretizacijo razdeli v manjše delce s končnim številom vozlišč, v katerih se ti delci stikajo, ter se vnaprej predpiše obnašanje teh delcev ob znanih robnih pogojih, rezultat česar je sistem algebraičnih enačb, ki aproksimirajo potek neznane in iskane funkcije rešitve diferencialnih enačb po njenem definicijskem območju K: MKE

Enako velja tudi za termine s kratično sestavino, le da je pri razvezani obliki termina ta oblika navedena za oznako S. Primer:

AB-grêda -e [abé] ž ↔ armíranobetónska grêda

armíranobetónska grêda -e -e ž vodoravni ali poševni gradbeni konstrukcijski element iz betona, utrjen z vzdolžnimi armaturnimi palicami, obdanimi s prečnimi stremeni S: AB-grêda

 

Angleški in nemški ustreznik

Angleški ustreznik ima oznako ang. in je dodan na koncu slovarskega sestavka oz. za vsako definicijo, če je definicij pri enem terminu več. Enako velja za nemški ustreznik (ki ima oznako nem.), le da ima ta dodan še podatek o spolu. Primer:

plástičnost -i ž 1. lastnost svežega betona, da ga je že pri majhnem pritisku mogoče oblikovati in gnesti

ang.: plasticity

nem.: Plastizität f

2. sposobnost trdega materiala, da se pri obremenjevanju trajno deformira, s čimer pride do nepovratne spremembe oblik

ang.: plasticity

nem.: Plastizität f

Kot že omenjeno, poimenovalni sistem v angleščini in nemščini ni popolnoma prekriven s slovenskim, zato so v slovarju tudi termini, ki nimajo povsem ustreznega termina v angleščini in nemščini. V takem primeru ustreznik nadomeščata dve črtici (--). Iz istega razloga je lahko pri slovenskem terminu navedenih več angleških ali nemških ustreznikov.

Ker namen Terminološkega slovarja betonskih konstrukcij ni urejanje angleške in nemške terminologije, so različni angleški in nemški termini za isti pojem le zabeleženi in navedeni po abecedi. Primer:

presévek -vka m količina in velikost materiala, ki še pride skozi sito določene velikosti pri sejanju

ang.: screened gravel, screened material

nem.: gesiebter Kies m, Siebkies m

Pri zapisu angleških terminov je upoštevan ameriški zapis (torej center of mass in ne centre of mass). Vezaji med sestavinami termina sledijo pravilom angleškega jezika.

[]	oglati oklepaj za navajanje izgovora
(1, 2)	oznaka pomenov pri kazalčnih slovarskih sestavkih
→	enosmerna puščica za usmerjanje k prednostnemu terminu
↔	dvosmerna puščica za usmerjanje k enakovrednemu terminu
ang.	angleško
f	femininum: samostalnik ali samostalniška zveza ženskega spola pri nemških ustreznikih
K	krajšava: oznaka za navajanje kratic ali okrajšav
krat.	kratica
m	samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola
m	maskulinum: samostalnik ali samostalniška zveza moškega spola pri nemških ustreznikih
mn.	množina
n	neutrum: samostalnik ali samostalniška zveza srednjega spola pri nemških ustreznikih
nem.	nemško
npr.	na primer
S	sinonim: oznaka za navajanje sinonimov
s	samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola
ž	samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola

ASHBY, Michael, SHERCLIFF, Hugh, CEBON, David, 2007: Materials, Engineering, Science, Processing and Design. Oxford: Elsevier.

BAAR, Stefan, EBELING, Karsten, 2017: Lohmeyer Stahlbetonbau: Bemessung – Konstruktion – Ausführung. Wiesbaden: Springer Vieweg.

BHATT, Prab, MACGINLEY, Thomas J., CHOO, Ban Seng, 2014: Reinforced Concrete Design to Eurocodes: Design Theory and Examples. Boca Raton: CRC Press.

BRETT, Peter, 1997: An Illustrated Dictionary of Building: A Reference Guide for Practitioners and Students. Abingdon: Routledge.

Construction Materials: Their Nature and Behaviour (ur. Peter Domone, John Illston), 2010. Abingdon: Spon Press.

Design Guidelines for Wall Pannel Connections (ur. Antonella Colombo, Marco Lamperti, Paolo Negro, Giandomenico Toniolo), 2016. Ispra: Joint Research Centre.

EL-METWALLY, Salah El-Din E., CHEN, Wai-Fah, 2018: Structural Concrete: Strut-and-Tie Models for Unified Design. Boca Raton: CRC Press.

Encyclopedia of Continuum Mechanics (ur. Holm Altenbach, Andreas Öchsner), 2020. Berlin: Springer.

FANELLA, David A., 2016: Reinforced Concrete Structures Analysis and Design. New York: McGraw Hill.

GORSE, Christopher, JOHNSTON, David, PRITCHARD, Martin, 2020: A Dictionary of Construction, Surveying and Civil Engineering. Oxford: Oxford University Presss.

Gradnja z lesom ̶ izziv in priložnost za Slovenijo (ur. Manja Kitek Kuzman), 2008. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo.

GUPTA, Ram S., 2020: Principles of Structural Design: Wood, Steel, and Concrete. Boca Raton: CRC Press.

HEIDENREICH, Sharon, 2019: Englisch für Architekten und Bauingenieure - English for Architects and Civil Engineers. Wiesbaden: Springer Vieweg.

KAVČIČ, Franci idr., 2018: Priročnik za beton: načrtovanje in proizvodnja betona. Ljubljana: ZBS, Združenje za beton Slovenije.

KILAR, Vojko, 2014: Statika I. z osnovami trdnosti in projektiranja: učbenik za študente arhitekture. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.

KILAR, Vojko, 2014: Statika II. z osnovami konstrukcij: učbenik za študente arhitekture. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.

KRAUT, Bojan, 2007: Krautov strojniški priročnik. Ljubljana: Littera picta.

MARINKOVIĆ, Snežana, PECIĆ, Nenad, 2018: Teorija betonskih konstrukcija. Beograd: Akademska misao.

MEHTA, P. Kumar, MONTEIRO, Paulo J. M., 2014: Concrete: Microstructure, Properties, and Materials. New York: McGraw Hill.

NEVILLE, Adam Matthew, 2002: Properties of Concrete. Harlow: Pearson Education.

PINTERIĆ, Marko, 2017: Building Physics: From Physical Principles to International Standards. Cham: Springer.

PLEVRIS, Vagelis, KREMMYDA, Georgia, FAHJAN, Yasin, 2017: Performance-Based Seismic Design of Concrete Structures and Infrastructures. Hershey: IGI Global.

Priročnik za projektiranje gradbenih konstrukcij po Evrokod standardih (ur. Darko Beg, Andrej Pogačnik), 2009. Ljubljana: Inženirska zbornica Slovenije.

Reinforced Concrete: Design, Performance and Applications (ur. Sharon Robinson), 2017. New York: Nova Science Publishers.

ROMBACH, Guenter A., 2011: Finite-element Design of Concrete Structures: Practical Problems and their Solutions. London: ICE Publishing.

SLAK, Tomaž, KILAR, Vojko, 2005: Potresno odporna gradnja in zasnova konstrukcij v arhitekturi. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.

Slovenski standard. SIST EN 1990:2004, Evrokod – Osnove projektiranja / Eurocode – Basis of structural design, 2004. Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo.

Slovenski standard. SIST EN 1991:2004, Evrokod 1 – Vplivi na konstrukcije, del 1–7 / Eurocode 1 – Actions on structures, Part 1–7, 2004. Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo.

Slovenski standard. SIST EN 1992:2005, Evrokod 2 – Projektiranje betonskih konstrukcij, del 1–1: Splošna pravila in pravila za stavbe / Eurocode 2 – Design of concrete structures, Part 1–1: General rules and rules for buildings, 2006. Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo.

Slovenski standard. SIST EN 1998:2005, Evrokod 8 – Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij, del 1: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe / Eurocode 8 ̶ Design of structures for earthquake resistance, Part 1: General rules, seismic actions and rules for buildings, 2006. Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo.

STANEK, Marjan, TURK, Goran, 1998: Osnove mehanike trdnih teles. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

STANEK, Marjan, TURK, Goran, 2005: Statika I. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

Structural Concrete: Textbook on Behaviour, Design and Performance, Vol. 2, fib Bulletin 52, 2010 (ur. György L. Balázs). Lausanne: International Federation for Structural Concrete.

WIETEK, Bernhard, 2019: Beton ̶ Stahlbeton ̶ Faserbeton: Eigenschaften und Unterschiede. Wiesbaden: Springer Vieweg.

ZILCH, Konrad, ZEHETMEIER, Gerhard, 2010: Bemessung in konstruktiven Betonbau. Nach DIN 1045-1 (Fassung 2008) und EN 1992-1-1 (Eurocode 2). Berlin: Springer.

ZUPANIČ, Franc, ANŽEL, Ivan, 2007: Gradiva: Visokošolski učbenik. Maribor: Fakulteta za strojništvo.

ŽARNIĆ, Roko, 2003: Lastnosti gradiv. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

ŽITNIK, Davorin, SLAK, Tomaž, VRATUŠA, Srečko, BERDAJS, Andrej, 2012: Gradbeniški priročnik. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

ŽNIDARIČ, Jaš, DIMIC, Damijana, 2005: Slovar strokovnih izrazov s področja uporabe betona: angleški, slovenski, nemški. Ljubljana: Združenje za beton Slovenije, ZBS.