Obe poimenovanji, ki označujeta isti pojem in ustrezata angleškemu terminu independent living, se relativno pogosto pojavljata, pri čemer raba ni dosledna niti znotraj enega besedila, npr. v Konvenciji o pravicah invalidov je v 9. členu uporabljeno poimenovanje neodvisno življenje, v 19. členu pa samostojno življenje. Da sta v rabi obe poimenovanji, gotovo ni praktično, kar dokazuje tudi vaše vprašanje. Kot ugotavljate že sami, sta v splošnih slovarjih, npr. v SSKJ2 in Sinonimnem slovarju slovenskega jezika, pridevnika samostojen in neodvisen opredeljena kot sinonima. Na nedoslednosti pri uporabi terminov opozarja tudi S. Zupančič v magistrskem diplomskem delu Pravna ureditev osebne asistence (2017, str. 17), v katerem ugotavlja, da se v uradnih dokumentih RS uporablja termin samostojno življenje, npr. v zgoraj omenjeni Konvenciji, medtem ko se v večini drugih dokumentov in besedilih uporablja termin neodvisno življenje.

Po pregledu omejene količine gradiva se zdi, da se na področju socialnega varstva, zlasti v kontekstu deinstitucionalizacije, o kateri smo v Terminološki svetovalnici že pisali (gl. odgovor Deinstitucionalizacija), res pogosteje pojavlja neodvisno življenje. Predvidevamo, da je termin nastal pod neposrednim vplivom angleškega termina in bil med drugim vključen tudi v pravne dokumente, ki urejajo to področje, npr. v Zakon o socialnem varstvu (ZSV) (gl. 2. in 59. člen). To pa je okoliščina, ki bistveno vpliva na rabo konkretnega termina. Hkrati pa se zdi, da se na področju vzgoje in izobraževanja oseb s posebnimi potrebami za independent living pogosto uporablja termin samostojno življenje. Pri pojmu na tem področju se poudarjajo zlasti veščine, ki osebi s posebnimi potrebami omogočajo uspešno funkcioniranje v odraslosti.

Menimo, da noben od slovenskih terminov – svobodno življenje in neodvisno življenje – za angleški termin independent living ni napačen, zato nobenega od njiju ne odsvetujemo. Ker sta oba termina ustaljena, bosta v rabi še naprej soobstajala, kar bo vplivalo na potencialne nove nesporazume oz. nerazumevanja. S terminološkega vidika bi bilo smiselno, da stroka sprejme terminološki dogovor in izbere en termin, ga utemelji, nato pa prednostno uporablja.

Kar se laikov tiče, pa velja opozoriti naslednje. Oba termina sta nastala s terminologizacijo (ki je postopek, pri katerem se za poimenovanje pojma določene stroke uporabi splošni izraz), zato je zelo verjetno, da bodo oba termina razumeli pomanjkljivo. Ker prepoznajo posamezno sestavino termina, menijo, da razumejo tudi vsebino pojma. Vendar imajo termini, nastali s terminologizacijo, v primerjavi s splošnimi izrazi vedno določnejšo vsebino, zato je treba laikom za natančno razumevanje poleg termina podati tudi opredelitev vsebine pojma, ki ga termin označuje.