Termin ostenzija se ne pojavlja le na področju folkloristike, temveč tudi na področju filozofije in jezikoslovja, kjer označuje kazanje na realen objekt, npr. medtem ko govorimo o hiši, pred katero stojimo, še pokažemo nanjo (prim. diplomsko delo P. Žunkovič Jezikovne značilnosti v oglasih Štajerca, 2015, str. 45). Termin so v nekaterih virih slovenili kot pokaznost (prim. T. Korošec Skupni sporočanjski krog v poročevalstvu, 1992, str. 109), ki pa se po našem mnenju ni ustalila. Na relativno ustaljenost in jezikovnosistemsko sprejemljivost termina ostenzija kaže tudi dejstvo, da iz njega že nastajajo tvorjenke, npr. ostenzivnost (prim. T. Korošec Skupni sporočanjski krog v poročevalstvu, 1992, str. 109), in besedne zveze, npr. ostenzivni izraz, ostenzivno usmerjanje (prim. diplomsko delo P. Žunkovič Jezikovne značilnosti v oglasih Štajerca, 2015, str. 19, 45) in ostenzivna definicija (prim. S. Pollak Luščenje definicijskih kandidatov iz specializiranih korpusov, 2014, str. 6–7).

Prevzeti termin ostenzija je torej aktualen v različnih strokah. Na področju folkloristike se uporablja z levim prilastkom pripovedni, torej pripovedna ostenzija (prim. A. Kvartič Lov na šaleške zaklade, 2017, str. 103). Takšna dopolnitev z levim prilastkom je po našem mnenju ustrezna, saj je v tem primeru povsem jasno, da gre na področju folkloristike za posebno vrsto ostenzije oz. za drug pojem.

Kljub temu da gre za prevzeti termin, v tem primeru terminološko intervencijo odsvetujemo, saj se termin dovolj dobro vklaplja v slovenski jezikovni sistem. Za označitev obravnavanega pojava v folkloristiki torej svetujemo termin pripovedna ostenzija.